19. (1) (TA) EDEN (EDINI) BOG SE IMENUJE JEHOVA NA PODLAGI SVOJEGA BITJA, TO JE NA PODLAGI DEJSTVA, DA JE ON EDINI , DA JE BIL EDINI IN BO EDINI, IN KER JE PRVI IN ZADNJI, ZAČETEK IN KONEC, ALFA IN OMEGA
Zelo dobro je znano, da Jehova pomeni 'Jaz sem' in 'Jaz bom'. Iz knjige stvarjenja, imenovane Geneza (1Mz), je razvidno, da se je Bog tako imenoval že od najzgodnejših časov. V Genezi je bil v prvem poglavju imenovan Bog, v drugem in naslednjih pa je bil imenovan Bog Jehova. Kasneje, ko so Abrahamovi potomci, začenši z Jakobom, pozabili Božje ime, se je zaradi njihovega dolgega bivanja v Egiptu to ime priklicalo v spomin. O tem beremo:
Tedaj je Mojzes rekel Bogu: "Če pridem k Izraelcem in jim rečem: 'Bog vaših očetov me je poslal k vam', in me vprašajo: 'Kako mu je ime?' - kaj jim bom odgovoril?" "Jaz sem, kar sem, " je rekel Bog Mojzesu. Nato je nadaljeval: "Tako recite Izraelcem: 'JAZ SEM' me je poslal k vam."
Bog je še rekel Mojzesu: "To povej Izraelcem: ‚Jahve, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam.' To je Moje ime na veke, tako Me bodo klicali iz roda v rod." 2Mz 3,13-15
Ker je edino Bog 'Jaz sem' in 'Bom' ali 'Jehova', torej v celotnem ustvarjenem vesolju obstaja in ne more obstajati nič, kar ne dolguje svojega obstoja njemu. Kako, na kakšen način se to zgodi, bomo videli v nadaljevanju.
Besede: 'Jaz sem prvi in zadnji, začetek in konec, alfa in omega (Iz 44,6; Raz 1,8)', imata isti pomen in predstavljata, da je On eden in edini vir iz katerega vse izvira, od začetka do konca.
(2) Bog se imenuje 'Alfa in Omega, Začetek in Konec', saj je alfa prva in omega zadnja črka v grški abecedi, torej (ti dve črki) predstavljata vse skupaj. Razlog za to je, da vsaka črka abecede v duhovnem svetu pomeni/predstavlja določeno stvar. Samoglasniki, ki uravnavajo (ali 'ki so tisti, ki dajejo') ton, predstavljajo nekaj, kar pripada občutku ljubezni. To je vir duhovnega ali angelskega govora in tudi njihovega pisnega sistema. Vendar je to do zdaj neznana skrivnost; kajti obstaja univerzalni jezik, ki ga uporabljajo vsi angeli in duhovi, ki nima nič skupnega z nobenim človeškim jezikom v/na svetu. Po smrti vsak poseduje ta jezik, ker je vsakomur prirojen od njegovega stverjanja. Posledično lahko v duhovnem svetu vsak razume vsakogar. Pogosto mi je bilo dovoljeno poslušati ta jezik, ki sem ga nato primerjal z jeziki sveta in ugotovil, da se v ničemer ne ujema z nobenim naravnim jezikom na zemlji. Od njih se razlikuje po osnovnem/izhodiščnem principu, ki pravi, da vsaka posamezna črka vsake besede nekaj pomeni/predstavlja (ali 'ima svoj poseben pomen'). V tem zdaj lahko vidimo razlog, zakaj (ali 'zaradi tega') se Bog imenuje Alfa in Omega, kar pomeni, da je On eden in edini vir od začetka do konca, iz katerega vse izhaja. O tem jeziku in njegovem pisnem sistemu, ki izvira iz duhovne misli angelov, glej Conjugial Love ('O zakonski ljubezni') - 326-329, in tudi naprej v tej knjigi (280, 365:3, 386)