Nemci v duhovnem svetu
813. Znano je, da domačini v kraljestvu, ki je razdeljeno na več pokrajin, niso enaki po genialnosti, ampak se med seboj razlikujejo v določenih lastnostih, kot se prebivalci različnih zemeljskih podnebij razlikujejo po splošnih lastnostih, in vendar med tistimi, ki so pod enim kraljem in zato pod enim pravnim redom, prevladuje skupna nadarjenost. Kar zadeva Nemčijo, je ta bolj razdeljena na posamezne države kot okoliška kraljestva. Je cesarstvo, ki ima vse države pod splošnim nadzorom, medtem ko knez vsake države uživa despotsko oblast v svojem kraljestvu; tam so namreč večja in manjša vojvodstva in vsak vojvoda je kot monarh v svojem kraljestvu. Poleg tega je vera tam razdeljena; v nekaterih vojvodstvih so tako imenovani evangeličani, v nekaterih reformirani, v nekaterih pa katoliki. Ob takšni raznolikosti tako vladavine kot vere je težje opisati dispozicije, nagnjenja in življenje Nemcev iz tistega, kar vidimo v duhovnem svetu, kot pri narodih in ljudstvih v drugih delih sveta. In vendar, ker med narodi istega jezika povsod vlada skupni genij, ga je mogoče do neke mere videti in opisati iz skupaj zbranih idej.
814. Ker so Nemci pod despotsko vlado v vsakem posameznem vojvodstvu, nimajo takšno svobode govora in tiska, kot jo imajo Nizozemci in Britanci, in ko je ta svoboda omejena, je omejena tudi svoboda mišljenja, to je svoboda raziskovanja stvari do skrajnosti. To omejitev je namreč podobno visokemu zidu okrog bazena, zaradi katerega se voda v njem dvigne celo do odprtine pritekajočega dotoka, tako da ta ne more več priteči vanj. Misel je kot pritok, govor iz nje pa kot bazen. Z eno besedo, pritok se prilagodi odtoku in podobno se razumevanje od zgoraj prilagodi svoji meri svobode, da lahko govori in objavlja svoje misli. Zaradi tega se ta plemeniti narod malo posveča zadevam presoje, ampak bolj zadevam spomina. Zato se še posebej posvečajo zgodovinskim spisom in v svojih knjigah zaupajo uglednim in učenim možem, mnenja le teh obilo citirajo in se pod kakšnega od njih podpišejo. V duhovnem svetu to njihovo stanje predstavlja človek, ki nosi knjige pod pazduho, in ko se kdo sporeče o kakšni sodni zadevi, reče: "Dal ti bom odgovor," in takoj potegne knjigo izpod pazduhe ter bere iz nje.
815. Iz tega njihovega stanja izhaja marsikaj, med drugim tudi to, da imajo duhovne stvari Cerkve zapisane v spominu in jih le redko povzdignejo v višje razumevanje, ampak jih sprejmejo le v nižje, iz katerega o njih razmišljajo, kar je povsem drugače kot pri svobodnih narodih. Taki narodi so glede duhovnih stvari Cerkve, imenovanih teološke, podobni orlom, ki se dvignejo na poljubno višino; medtem ko so nesvobodni narodi podobni labodom v reki. Spet so svobodni narodi podobni velikemu jelenu z visokimi rogovi, ki se povsem svobodno sprehaja po poljih, gmajnah in gozdovih; medtem ko so narodi, ki niso svobodni, podobni jelenom, ki jih držijo v parku, da bi ugajali knezu. In še enkrat, svobodni narodi so podobni krilatemu konju, ki so ga v antiki imenovali Pegaz, ki je letel ne le nad morji, ampak tudi nad tako imenovanimi Parnasijskimi griči in tudi nad griči Muz pod njimi; medtem ko so nesvobodni narodi podobni plemenitim konjem, lepo okrašenim v kraljevih hlevih. Podobno se razlikujejo njihove sodbe o skrivnostnih vprašanjih teologije. Nemški duhovniki v času študija iz ust svojih učiteljev na visokih šolah izpisujejo določene dikcije, ki jih varujejo kot avtoritativne izreke erudikcije; in ko so posvečeni v duhovništvo ali postanejo predavatelji na šolah, večinoma iz teh dikcij črpajo svoje uradne izjave za katedrom ali na prižnici. Tisti njihovi duhovniki, ki ne poučujejo v skladu z ortodoksijo, običajno pridigajo o Svetem Duhu in njegovem čudovitem delovanju ter vzbujanju svetosti v človeških srcih. Tisti pa, ki v skladu s sedanjo ortodoksijo učijo o veri, se angelom zdijo kot okrašeni z venci iz hrastovih listov; medtem ko se tisti, ki iz Besede učijo o dobrodelnosti in njenih delih, angelom zdijo okrašeni z venci iz dišečih lovorjevih listov. Tisti, ki se tam imenujejo evangeličani, se v svojih sporih z reformiranimi o resnicah zdijo, kot da trgajo svoja oblačila, kajti oblačila pomenijo resnice.
816. Vprašal sem, kje v duhovnem svetu najdemo prebivalce Hamburga, in odgovorili so mi, da niso nikjer zbrani v eni skupnosti, še manj v kakšni civilni skupini, ampak so razpršeni in pomešani z Nemci v različnih četrtih. Ko so jih vprašali po razlogu, so odgovorili, da je to posledica njihovih nenehnih miselnih introspekcij in potepanj, tako rekoč zunaj lastnega mesta in zelo malo znotraj njega; kajti kakršno je stanje človekovega uma v naravnem svetu, takšno je tudi v duhovnem svetu; kajti človekov um je njegov duh ali posthumni človek, ki živi po njegovem odhodu iz materialnega telesa.