In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,32)

Tako je mogoče tudi to, da se nasprotnik vmeša v vprašanja, ki jih sam zašepeta človeku in si nato nanje na enak način tudi odgovori, da se mu torej oglasi tudi glas, ki se ga sicer nelagodno dotakne, a ga vedno pripisuje zgolj telesnemu stanju. In tako zdaj ni več vprašanje, da je človek skozi slišano besedo zaščiten pred vsemi zmotami, temveč je samo vprašanje, ali je v trenutku prejema tudi slišal „Mojo besedo“, kajti tudi Moj nasprotnik (Satan) se lahko izraža na enak način, vendar njegov glas odmeva v zatilju, zaradi česar prejemnik pri tem občuti nelagodje (slabost), ki ga pripisuje svojemu telesnemu stanju. To pojasnilo se neposredno navezuje na odlomek iz Velikega Janezovega evangelija Jakoba Lorberja, 2. knjiga 228-229 , kjer se obravnava vprašanje t.i. »nasprotij« ali napačnih predstav o Bogu.) ...

Ljudje nikoli ne bodo mogli razumeti ali izračunati, kako se oblikuje življenjska usoda posameznika, ampak vse takšne trditve so zmotne ali le domneve, ki se lahko naključno izkažejo za pravilne, vendar nikoli na podlagi izračunov ali vpliva določenih nebesnih teles, ampak življenjska usoda vedno ustreza Mojemu načrtu večnosti, ki temelji na svobodni volji človeka. ...

Ljubezen do resnice živi le v redkih ljudeh in ti prezirajo svet. Njihov cilj pa je Bog, ki je Resnica, in prizadevajo si pridobiti duhovne vrednote, ki trajajo večno. Tako se dvignejo nad svet in knez laži nanje nima več vpliva.  ...

Čista Resnica je laž v njihovih očeh... Veliko bolj verjetno je, da bodo sprejeli laž, ne da bi o njej dvomili... Če bi se obrnili k Bogu po razsvetljenje, bi vsak dvom kmalu izginil, njihova moč presoje pa bi bila izostrena in kmalu bi bili sposobni razlikovati resnico od laži. ...

V vsaki situaciji lahko vedno najdete prijetno stran, če opustite resnico ali se oddaljite od nje.... Toda takrat človek ne sledi pravi poti spoznanja, ampak ostaja v duhovni zmoti, dokler ne stopi na pot čiste resnice. ...

Vaš pogled se bo razširil, če boste gledali navznoter, toda tisto, kar iščete v daljavi, vam bo zameglilo um. Svet sprejmite le kot priložnost, da dosežete višave, v večnosti pa poiščite pravo nadomestilo za tisto, česar vam na Zemlji primanjkuje.  ...

Pravo moč in trdnost daje le resnična vera. In to iščite tam, od kjer prihaja vse zveličanje.... nad vesoljem.... Ne, v zemeljskih zakonih ne boste našli zveličanja duše. Kdor si prizadeva le za zemeljsko, zgreši najpomembnejšo nalogo. Samo izpolnjevanje Kristusovega nauka je naloga, ki vam je dana za čas vašega življenja. Božjih del ni mogoče izboljševati. Kdor to poskuša, je v veliki zmoti, kajti misel, da bi lahko nastopili proti Božjim zapovedim, je že sama po sebi zgrešena in jo lahko vsadi le (božji) nasprotnik. ...

Če je torej njegov občutek neprijetno prizadet, če čuti tiho zavračanje do kakšnega nauka ali duhovnega pojma, potem je to z Moje strani vedno tiho opozorilo, da tega ne sprejme, kajti Jaz Sam dajem resnicoljubnemu človeku to voljo zavračanja v srce in tudi sam bo kmalu odkril prosojno praznost takšnih naukov, ki ne zdržijo resnega preizkusa.... Dovolj pogosto Moj nasprotnik (Satan) lahko seje plevel in znova in znova bo ta našel dobra hranilna tla, ker ljudem manjka resnosti do resnice. ...

Toda tudi Moj nasprotnik bo to izkoristil, tako da se bo prikril, da bi zmedel ljudi, ker ni sposoben dati ljudem prave luči, ampak bo za vas vedno prižgal le zavajajoče luči, ki bodo tako zaslepile vaše oči, da boste kasneje komajda še mogli prepoznati nežno svetlobo prave luči. Ker se skriva za uglednimi imeni in s tem povzroča zmedo. ...

Odrešitev lahko najdejo le v resnici, vendar jo zavračajo.... upirajo se ji z izredno močno voljo, ker so ujeti v zmotah in lažeh.... Le čista resnica bi jih lahko razsvetlila, vendar se ljudje pred njo ščitijo in ni jih mogoče prisiliti, da bi se odpovedali svojemu uporu.... To je dokaz, da ima Božji nasprotnik veliko moč nad človeštvom, še posebej v obdobju pred koncem. ...

Za dušo, ki je prizadeta z zmoto, vstop v kraljestvo onostranstva pomeni trdo delo čiščenja, dokler se nekoliko ne osvobodi, saj takšno dušo zmota drži tako trdno, da jo je težko od nje odvrniti. Duša je lahko resnično blagoslovljena le, če živi v resnici, ker je njen blagoslov v deljenju in lahko deli le, če sama nekaj poseduje. ...