Gottfried Mayerhofer
Duhovni darovi
V svoji milosti mi Gospod pogosto daje le tisto, kar je deloma namenjeno temu, da bi bilo razumljivo mojim tukajšnjim prijateljem, deloma pa morda enkrat, kdo ve kdaj in prek koga - v rednem zaporedju za postopno izobraževanje. In tako pogosto prejemam diktate, ki ne povedo nič novega, temveč le v drugačni obliki povzemajo tisto, kar je bilo že prej povedano; saj sem ob takih sporočilih vedno povsem pasiven in zelo redko vem, o čem govorijo. Običajno me prevzame nerazložljiv nemir, moram se usesti za mizo in šele, ko vzamem v roke pisalo, ugotovim, kaj hoče Gospod, pa še takrat ne vem ne začetka ne konca, niti ene besede pred drugo. Na primer, (Njegova Beseda) mi pravi: "Vzemi Janezov evangelij, 3. poglavje, 7. vrstica! Jaz, ki nisem niti najmanj vešč Svetega pisma in zato ne poznam vsebine tega poglavja ali verza, ga poiščem, se usedem in napišem, kar mi je narekovano. Tako nastajajo moji zapisi, ne da bi vedel, zakaj in zaradi česa, samo tako in ne drugače."
Na podlagi teh Mayerhoferjevih izjav lahko spoznamo, da so njegova pisma resnični navdihi in ne izdelki njegove lastne domišljije. V prid temu govori tudi Mayerhoferjev izvirni rokopis, ki je napisan izredno hitro in tekoče, ter vsebuje le izboljšave iz Mayerhoferjeve roke. Z radostnim in hvaležnim srcem prvič objavljamo te epiloge v dveh obsežnih zvezkih v prepričanju, da bodo veliko prispevali k temu, da bodo ljudi iz teme nejevere pripeljali nazaj k luči vere.
Naj Bog to stori!
Duhovni darovi 1
Od 1. do 16. poglavja PDF
Od 17. do 37. poglavja PDF
O vegetarijanstvu, 60. in 62. poglavje PDF