In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,32)

Deset religioznih protislovij
Razodeto po Franzu Schumiju (Francu Šumiju) 1904
Krščansko-teozofski spis št.76

V izvirnem jeziku izdala založba Franza Schumija v Zürichu; komisijska založba: Cécil Bägel, Altona (Elba) Holstenstraße 191
Prevedel Renato Grobelnik

Vsebina

1. Izvirni greh
2. Nauk o opravičenju 
3. Samo vera ne odrešuje
4. Osvetlitev celotne zmote
5. Jezus kot Bog-Oče, katerega osebnost je edinstvena za Sveto Trojico.
5. Duša in njen obstoj po smrti
6. Jezus kot edini Bog in Oče, potrjen po Svetem pismu
7. Bog je eno bitje in ne troedini
8. Absurdnost večnega pogubljenja
9. O sodnem dnevu in o mesu duše
10. Kristusov ponovni prihod, izpolnitev poslednjih časov, osvoboditev Satana
11. Zaključne pripombe Gospoda

1. Protislovje: Izvirni greh je tisti, ki sta ga Adam in Eva storila kot posledica padca Satana

1 To je tisti greh, ki sta ga vaša prastarša Adam in Eva nekoč v raju storila proti Božji zapovedi čistosti, o čemer Mojzes govori v prvih 4. poglavjih prve knjige »Geneza«.
2 Mojzes pravi: (1Mz 2,17) »Jaz, Jahve, sem rekel Adamu: ‘Toda od drevesa spoznanja dobrega in hudega (Eva 1*) ne smeš jesti; kajti na dan, ko boš od njega jedel, boš umrl v smrti (greha 2*).’«
3 Ker pa pohlepna sebičnost uživanja, duhovno imenovana »kača«, ni popustila, dokler ni bil tu sad greha »Kajn«, je sledila sodba Boga: Ker si zapoved čistosti s svojo ošabno neposlušnostjo proti Meni, svojemu Bogu in Stvarniku, prelomil, »…zato boš v potu svojega obraza skupaj s svojimi jedel svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si bil vzet« (1Mz 3,19).
4 Kajti Jaz sem hotel z poslušno vzdržnostjo tako dolgo posvečevati (ali očiščevati) Adama in Evo, dokler ne bi prišel čas, da bi po duhovni ljubezni obeh prebudil blagoslovljen, brezgrešen duhovni sad, kakor sem telo Jezusa prebudil v Mariji.
5 Potem ko sta Adam in Eva grešila, je bila po modrosti Boga izrečena sodba, da kakor so v Adamu vsi ljudje v duhu skupaj grešili, tako mora tudi vsak zase,
s trpljenjem in križevo smrtjo, ponovno pridobiti po neposlušnosti proti Božji zapovedi izgubljeno Božje otroštvo. Ker te razsodbe ljubezen v Bogu ni sprejela, je morala modrost v Kristusu izpolniti razsodbo (glej »Kristus in Biblija«) in vas osvoboditi te boleče smrti, ki je bila določena kot zadoščenje za izvirni greh. Zato je bil Adamu takoj obljubljen Odrešenik v Mesiji (3*), o čemer pričujeta tudi Peter in Pavel.
6 Peter zato piše v Pismu Hebrejcem 9,15: »Kristus je zato posrednik nove zaveze, da bi po odrešitvi od prestopkov prve zaveze, ki so bili po Kristusovi smrti na križu izvršeni, poklicani dosegli obljubljeno večno dediščino (Božjega otroštva).«
7 S tem jasnim navedkom, da gre za prestopke prve zaveze, je odkrito in določno zanikano, da bi razgrešenje ali odrešenje veljalo tudi za drugo zavezo, to pomeni za grehe, ki jih ljudje storijo v drugi zavezi, ki se začne po smrti na križu. Od Kristusove smrti na križu naprej, je vsak za svoje grehe odgovoren sam.
8 Pavel piše Rimljanom: (Rim 5,12) »Kakor je po enem človeku (izvirni) greh prišel na svet in (dušna) smrt po tem grehu, tako je tudi ta smrt greha prešla na vse Adamove potomce, ker celoten človeški rod izhaja od Adama in je nekoč so-grešil. Kajti plačilo za greh je smrt (Rim 6,23) tako duhovno kakor tudi materialno.«
9 Zato je v protestantizmu ogromen in strašen zmotni nauk, da se kljub tako jasnim proti-dokazom trdi: da je Kristus s smrtjo na križu tudi moč sedaj storjenih grehov zlomil in da danes storjeni grehi človeku ne morejo škodovati.
10 Ta zmotni nauk izvira od Pavla in ga je iz tega M. Luther prenesel v protestantsko religijo, o kateri je v »Luthrovi knjigi« mogoče prebrati obširnejšo razlago.
11 Toda tudi Pavel v Pismu Rimljanom 3,25 pravi, da so bili po smrti na križu poravnani prejšnji prestopki, ki so bili storjeni pred smrtjo na križu, in s tem tudi Pavel zanika, da bi bili po smrti na križu poravnani grehi, ki so storjeni po križanju! - Kdor ima ušesa, naj posluša! - in naj premisli, kaj se tu razjasnjuje.
12 Kdor torej ne priznava niti Mojzesa, niti Petra, niti Pavla in, opirajoč se samo na zavajajoče Pismo Galačanom, odločno trdi, da sem Jaz, Jezus, trpel tudi za novo zavezo, se moti in zanika tudi Mojo izjavo v novem testamentu, kjer sem rekel: (Mt 5,17) »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke...«, to pomeni 10 zapovedi, »… temveč, da jih izpolnim.«
13 Kdor torej greši proti 10 zapovedim in Mojim naukom za mladino, ta nima Jezusa za posrednika, nobene blaženosti iz milosti, temveč pravično kazen skozi iskreno kesanje in življenjsko pokoro, ki ju mora izpolniti, kajti posrednik Jezus je bil Adamu obljubljen samo za izvirni greh in za grehe, ki so bili storjeni do smrti na križu; za te grehe je torej človek iz milosti odrešen, ker ni on sam zase, temveč sem Jaz, Jezus, zanj na križu moral trpeti.
14 Da Pavel ni bil nezmotljiv, temveč je marsikaj nepravilno učil in zapisal, vam hočem med drugimi zmotami pojasniti kot dokaz, ko bom obravnaval naslednje iz napačnega Pavlovega nauka o opravičenju.

2. Protislovje: Krivoverstvo »opravičenja, ki ga je izrazil Pavel

1 Pavel je pisal Rimljanom 4,5: »Kdor pa ne opravlja del, ampak veruje v tistega, ki opravičuje brezbožneža, temu se njegova vera šteje v pravičnost.«, po sklepu milosti Boga. Proti temu zmotnemu nauku Jaz kot Jahve odgovarjam že po preroku Ezekielu takole:
2 (Ezekiel 33,14-19): »Kadar Jaz, Jahve, rečem brezbožnemu, da mora umreti, in se on odvrne od svojega greha in dela, kar je prav in dobro, tako da brezbožni vrnene pravično zastavo in povrne, kar je oropal, in hodi po besedi življenja, da ne dela hudega, bo živel in ne bo umrl, in vseh njegovih grehov, ki jih je storil, se ne bo več  spominjalo, kajti zdaj dela, kar je prav in dobro; zato bo živel.« (Ezk 3,20–21) »Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in dela hudobijo, je prav, da zato umre. In če se brezbožni spreobrne od svojega grešnega življenja in dela, kar je prav in dobro, je prav, da zato živi.«
3 Te besede preroka Ezekiela vas poučujejo, da Jaz brezbožnega ne opravičujem iz milosti, temveč mu šele tedaj, ko se spreobrne in dela prav in dobro, odpustim njegove grehe in je po milosti sprejet v življenje.
4 Če vam kdo vedno dela zlo, stoji v vaši nemilosti, jezi in tožbi; če pa spozna svojo zmoto, vas prosi odpuščanja in storjeno škodo popravi, mu tudi vi odpustite njegove grehe. Ali ni to isti primer kot pri Meni z brezbožnim? Gotovo je tako. Kakor vi sovražniku odpustite šele tedaj, ko je storil vse, da vas zadovolji, tako storim tudi Jaz in ne morem drugače ravnati, kajti brezbožnih ne morem imeti v nebesih, ker bi se potem nebesa spremenila v pekel. Iz tega vidite, da Pavel ni govoril iz Mene, temveč iz sebe, in je zato izrekel ter postavil laž. To dejstvo vam osvetljuje še več naslednjih naukov:
5 (Mt 12,35-37): »Dober človek prinaša iz dobrega zaklada dobro, hudoben človek pa iz hudobnega zaklada prinaša zlo. Toda Jaz (Jezus) vam pravim: ljudje bodo na sodni dan za vsako prazno besedo, ki jo izrečejo, morali dati račun. Po svojih dobrih besedah (in dejanjih) boš opravičen in po svojih (hudih) besedah (in dejanjih) boš obsojen.«
6 Moje lastne besede pri Mateju vam povedo, da hudobni in brezbožni niso opravičeni iz milosti, temveč so po svojih hudih besedah in dejanjih obsojeni. Kdo je torej govoril resnico: Jaz, Kristus, ali Pavel? Če zagovarjate Pavla, potem se Jaz, Kristus, pokažem kot lažnivec; če verjamete Meni, potem morate priznati, da je Pavel postavil zmotni nauk, ki ga morate zavreči in verjeti Meni.
7 V govoru na gori sem rekel: (Mt 7,1-2) »Ne sodite, da ne boste sojeni. S kakršno mero merite, se vam bo (nazaj) odmerilo.«
8 Ta izrek se razjasni z naslednjimi izreki svetega pisma:
9 Pavel pravi: (Gal 6,7-8] »Ljubi bratje! Ne varajte se, Boga ni mogoče zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor seje v svoje meso, bo iz mesa žel pogubo. Kdor pa seje v duha, bo iz duha žel večno življenje.«
10 S poslednjo besedo »večno življenje« se vse razjasni in se glasi takole: »Ne sodite tukaj nepravično o besedah in dejanjih svojih bratov ali svojih bližnjih, da ne boste v onstranstvu zaradi svoje nepravičnosti sojeni od večnega življenja ali Kristusa; kajti s tisto mero, s katero tukaj na Zemlji odmerjate dobro ali zlo, se vam bo v onostranstvu kot nagrada nazaj odmerilo« (Lk 6,38).
11 Tako se torej glasi tudi drugi stavek: (Gal 6,7) »Kar človek na Zemlji seje, to bo v onostranstvu žel.« S tem ni opravičenja iz milosti, in torej je v teh besedah neposredno zanikanje, da Jaz brezbožne opravičujem iz milosti.
12 Razodetje Janeza gotovo noben razumen človek ne bo imel za človeško delo, pa vendar tudi tam stoji: »njihova, namreč človeška, dobra dela gredo za njimi v onostranstvo kot nagrada« (Raz 14,13). Toda tam tudi piše, da tudi dela hudobnih gredo z njimi v onostranstvo in da bodo sojeni po svojih hudobnih delih (Raz 20,12). Torej vam je za onostranstvo oznanjena sodba in pravičnost, nikjer pa ne, da bi Jaz koga opravičil iz milosti, še manj brezbožne!
13 Nadalje v Pismu Korinčanom 15,42 piše: »Seje se minljivo, vstane neminljivo«, in da eden, namreč telesni človek, seje, drugi pa, namreč duh umrlega, v onostranstvu žanje (2Kor 9,6). Če pa je bilo posejano zlo, potem vendar ne more biti požeto dobro, kajti plevel tudi ne rodi pšenice, in: »kdor seje veter, žanje vihar« (Oz 8,7).
14 V govoru na gori sem rekel: (Mt 5,26) »Resnično, nihče ne bo prišel iz ječe, dokler ne bo plačal zadnjega novčiča.«
15 Ta vrstica pomeni, da nihče ne bo prej opravičen, dokler se ne odpove svojim grehom, jih iz sebe ne izkorenini in si ne naredi trdnega sklepa, da bo pobožno in pravično živel; kajti greh je namreč ječa in smrt duše. Tako vam vsaka vrstica pravi, da nihče ne postane blažen iz milosti, temveč samo po lastnem trudu in naporu, pri čemer mu Jaz podelim svojo Božjo pomoč.
16 Kaj bi sploh bilo to za Božja pravičnost, če bi bil pobožni, ki se dolga leta trudi, da bi ustrezal Mojim zakonom, izenačen z brezbožnim s tem, da bi bil brezbožni, ki je storil samo zlo na račun drugih, ki jih je mučil, izkoriščal, prevaral ali oropal, brez nadaljnjega iz milosti priznan za pravičnega in razglašen za blaženega?
17 Pavel piše Timoteju: (1Tim 4,16) »Pazi nase in na nauk, vztrajaj pri tem! Če boš to delal, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo.« In to je pravi in edini resnični nauk: pridnega delavca se plača, lenega pa se odžene. Naj bi Jaz, vsemodri Bog, ravnal bolj nerazumno kakor ljudje?
18 Iz teh kratkih pojasnil je razvidno, da je protestantski nauk o opravičenju po Pavlu in Luthru povsem napačen in za zveličanje duše človeka zelo nevaren, ker se namesto pričakovanih nebes doseže le pekel - črv vesti, ki ne umre, škripanje z zobmi in peklenski plameni za nepokesano življenje. Kdor želi obširnejšo razlago o opravičenju pred Bogom, naj bere krščansko-teozofsko Luthrovo knjigo.
19 Evangelist Janez piše v 1,5-8: »To je oznanilo (Jezusa), ki smo ga od njega slišali in vam ga oznanjamo:
20 Da je Bog luč (to pomeni, kakor kristal čist v smislu nauka Božje ljubezni in modrosti po evangeliju) in da torej v Njem ni nobene teme (ali greha, pregrehe in nečiste lastnosti). Če rečemo, da imamo z njim občestvo in hodimo v temi (ali v grehu in napačni veri), potem lažemo in ne govorimo resnice.
21 Če pa hodimo v luči (ali brez grehov, brez pregreh, brez uresničevanja mesenih poželenj, brez hudobnih lastnih in strastnih nagnjenj, brez kakršnekoli sebičnosti in samoljubja, v najvišji ljubezni do Boga in v popolnoma nesebični ljubezni do bližnjega, kakor Bog do človeka, ali kakor mati do svojega otroka; nadalje polni ponižnosti - kakor Jezus na poti trpljenja-, polni potrpežljivosti, polni sočutja in usmiljenja do prijatelja in sovražnika kakor Bog, ki nad grešnike in pravične enako ljubeče pošilja sončni sij in novo oplajajoč dež; polni ljubezni do miru, polni resne čistosti, čistosti, spravljivosti, odpuščanja in nesebičnosti) kakor je Bog v (tukaj opisanem duhovnem) svetlobi, potem imamo med seboj občestvo (kakor v prvotnem krščanstvu, kjer je bilo moje tvoje in tvoje moje), in tedaj nas kri Jezusa Kristusa (ki je nesebična, torej čisto duhovna božanska ljubezen Kristusa do nas, njegovih otrok) očisti vsakega greha.
22 Če pa rečemo, da nimamo grehov (in da jih je Kristus tudi za nas v drugi novi zavezi, ki jih danes storimo, s svojo prelito krvjo na križu enkrat za vselej izbrisal), potem varamo in zapeljujemo sami sebe in resnica ni v nas« (temveč samovoljna laž, ker so preroki in apostoli učili nasprotno, kakor dokazujejo prej navedeni dokazi).
23 Nadalje Janez piše v 2,1 in pravi: »Moji otroci, to vam pišem, da ne bi grešili. In če kdo greši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, ki je pravičen.«
24 Zgoraj smo videli, da nihče ne doseže odrešitve po milosti zaradi svojih grehov iz Nove zaveze, ampak izključno zaradi grehov iz Stare zaveze, ki segajo vse do smrti na križu.
25 Jaz, Jezus, sem odgovarjal vprašujočemu Petru, kolikokrat je treba bližnjemu (kot bratu) odpustiti, da se to mora zgoditi 77-krat; toda da se to pri Božjem kralju lahko zgodi šele tedaj, ko zanj kleče in s trdnim sklepom, da boste vse krivično spet popravili, s skesanim kesanjem prosite odpuščanja, in ko tudi sami enako storite proti svojim sovražnikom, drugače ne; kajti tako se glasi nauk pri Mateju 18,21-35, ki naj si ga vsak dobro ogleda! - Kakor vi ravnate s svojimi bližnjimi, tako bom tudi Jaz, Jezus, ravnal. Tako sem pravičen zagovornik pri svojem Očetu - če ste tudi vi pravični in storite svojemu bližnjemu, kar želite, da bi Jaz storil vam.
26 Naslednja vrstica pri (1Jn 2,2) se glasi: »Jezus je sprava za naše grehe in za grehe vsega sveta.«
27 Da ima ta vrstica povsem drugačen pomen kakor prejšnja in da se torej ne nanaša na prejšnjo (odstavek 23), dokazujejo naslednji dokazi: sprava Boga s samim seboj (2Kor 5,18-19) po odrešitvi na križu od starozaveznih grehov je bila prej dokazana iz 1Mz 2,17 in iz 3. poglavja, nato iz Pisma Hebrejcem 9,15 in Rim 3,25 (glej prej poglavje 1-3, ChtS 71, pogl. XIX).
28 Da ta dokazna razlaga temelji na resnici, se vidi iz Janeza 2,22-23, kjer pravi: »Kdor zanika Jezusa Kristusa kot Božjega Sina, ta tudi Očeta nima.« Na svetu pa je štiri petine ljudi, ki bodisi nikoli niso slišali Zame bodisi ne verujejo, da sem Jaz, Jezus, Božji Sin! Pa vendar Janez pravi, da sem Jaz, Jezus, sprava za ves svet! - Če to sporočilo razumemo kot nanašajoče se na starozavezni greh, potem temelji na resnici; če pa ga povežemo ali združimo z odstavkom 23 v en pomen, potem nastane samo nesmisel in laž.
29 Dejstvo je, da izvirnega greha, torej tudi predpekla, kjer so starozavezni pobožni čakali na Odrešenika, ni več; kajti Jaz, dolgo in hrepeneče pričakovani Odrešenik z Golgote, sem prišel in jih uvedel v svojo sveto Očetovo hišo - in s tem ustanovil novi Jeruzalem (Jn 19,17;  Heb 10,14).
30 Vam pa, ljubi otroci, ni treba čakati v onostranstvu v predpeklu, kajti tega sem vas po svojem trpljenju in smrti na križu iz milosti odrešil, tako da sem sam trpel in umrl za kazen, ki je bila nad vas izrečena zaradi izvirnega greha.
31 Toda za grehe, ki ste jih sami zakrivili v sedanjem življenju, morate pokoro opraviti sami, sicer ne pridete v nebesa, temveč v pekel; zato sem učil moliti molitev Očenaš, da bi se ljudje vsak dan spominjali, da so grešniki, da je greh duhovna smrt duše, materialno pa telesa. In ker sem Jaz, Bog sam, prišel ne da bi deset zapovedi odpravil, temveč da bi jih izpolnil, vam bo vendar jasno, da morate tudi vi storiti isto; kajti kakor je bilo prej dokazano, grehi, storjeni na Zemlji, če niso prej odplačani, pridejo z vami v onostranstvo in tam tvorijo vaš pekel, kajti vsak si na tem svetu po svojem življenju in ravnanju gradi nebesa ali pekel za onostranstvo.

3. Protislovje:  Samo vera ne odrešuje

1 Pavel je rekel ječarju: (Apd 16,31) »Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa, pa boste ti in tvoja družina odrešena.« Te besede pomenijo: veruj v Moje Božje poslanstvo, v Moje nauke, zapovedi in z zgledom prikazano življenje ter živi in ravnaj po tem, potem boš odrešen. Kajti Jaz nisem prišel, da bi Mojzesa in preroke ali 10 zapovedi in nauke Jehove odpravil, temveč da jih izpolnim (ne dopolnil) (Mt 5,17).
2 Kdor pa Mene, Sina, zanika, to pomeni, da Mojih naukov ne upošteva, ki so vendar nauki Očeta ali Božje ljubezni (Jn 14,10), ta zanika tudi Očeta v Kristusu, ki sem Jaz Sam (1Jn 2,23). In zato v nobenem drugem imenu ni zveličanja k Božjemu otroštvu, ker ni drugega imena, po katerem bi kot otrok prišel k Bogu (Apd 4,12).
3 Iz tega vidite, da vera, ki odrešuje, ni samo ta, da verujete v Mene, Jezusa, temveč da delate to, kar sem učil, in zato tudi od vas pričakujem, da si boste prizadevali z vso močjo izpolnjevati Mojo sveto voljo, ki od vas zahteva, da izpolnjujete 10 zapovedi po Mojzesu, ki so duhovno razložene v dveh zapovedih ljubezni: ljubi Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Zato storite svojim bližnjim to, kar hočete, da oni storijo vam. Kajti Pavel sam pravi, da pri Kristusu velja samo tista vera, ki deluje po ljubezni; isto potrjuje Jakob, ko pravi, da je vera brez del ljubezni do bližnjega brez vrednosti, in to je pravilno, sicer ne bi Jaz pokazal na usmiljenega Samarijana kot na zgled ljubezni do bližnjega. In tako tudi Pavel ne bi poudarjal velike vrednosti ljubezni. Poleg tega skrbno preučujte Moje kreposti kot Sina človekovega (ki so razložene v »Molitveniku«).

4. Protislovje: Osvetlitev celotne zmote

1 Iz zgoraj podanega dokazovanja je zdaj razvidno, da človek po nadomestni smrti Jezusa Kristusa postane iz milosti odrešen samo za izvirni greh, pri katerem je bil v prvi zavezi v duhu Adama soudeležen; - danes pa mora vsak sam izbrisati lastne storjene grehe, kakor tudi denarnega dolga ne izbriše niti Bog niti tvoj bližnji namesto tebe, temveč ga moraš sam poravnati; zato uporabljaj svoj razum in ne bodi sam sovražnik svojega zveličanja, kajti Jaz, Jezus, odpuščam spokornemu samo tedaj, ko je izpolnil vse pogoje, ki sem jih predpisal. Beri deset zapovedi; Mt 5,22; premisli pomen molitve Očenaš itd.
2 Da vas vera odrešuje samo tedaj, ko sprejmete nauke, zaradi katerih sem stopil na Zemljo, da bi jih učil, in zapovedi, ki so vam bile dane po Mojzesu, ki jih nisem prišel odpraviti, temveč izpolniti, ter jih iz ljubezni do Mene, vašega Boga in Očeta v Jezusu, hočete izpolnjevati, vam je s tem pojasnjeno in razumljivo!
3 Če torej vse to sprejmete in natančno izpolnjujete, kakor je zgoraj navedeno, ter brez greha hodite pred Bogom in ljudmi, tako da se nahajate v Božji luči, potem vas Moja kri, ki je Moja neskončna ljubezen, očisti in osvobodi vseh grehov po ognjenem krstu Svetega Duha, tako da Me lahko vidite, z Menoj osebno govorite in delate čudežna ozdravljenja (kakor apostoli po binkoštni krstni milosti). Dokler še nimate darov čudežnega ozdravljanja po ognjenem krstu Svetega Duha ponovnega rojstva, pred Menoj ne boste brez greha.

5. Protislovje: Jezus kot edini Bog in Oče, potrjen po Svetem pismu

1 Izaija (9,5) vam navaja božanske lastnosti novorojenega dečka Jezusa, ko pravi: 1. »On« (Jezus) je večni Bog-Oče; imenuje se »Čudoviti«, ker je sam stvarnik sveta, česar nihče ne more raziskati niti posnemati, temveč mora verovati, kar se o tem uči; imenuje se »Svetovalec«, torej Sveti večnega Boga-Očeta, in tak ne more biti nihče drug kot Božja modrost, ki je Kristus po svoji duši; 4. imenuje se »Moč«, moč Boga-Očeta pa je Sveti Duh (4*); 5. je junak božanskih kreposti in odličnosti; 6. imenuje se »Knez miru« duhovnega življenja.
3 Po tej razlagi iz Izaije vidite, da Kristus ali Mesija ni nihče drug kot sam Bog, stvarnik sveta. Ta dejstvo se potrjuje s tem, da v prerokbah prerokov Jaz, Jehova ali Bog-Oče, vedno govorim o sebi, da bom prišel na svet.
3 V psalmu 24,7 sem Jaz, Jehova, o svojem učlovečenju v Kristusu rekel: »Odprite vrata« (to so dovzetna srca), in vrata sveta (to so plemenite človeške kreposti) na stežaj, da kralj slave, Jahve Sabaot, mogočni in silni (namreč Sveti Duh ljubezni Boga), s slavo vstopi (v svet svojih otrok).«
4 Malahija 3,1: »Jaz«, Jahve, »vam pošiljam svojega angela« Elija, ki naj pred Menoj pripravi pot. Elija je bil Janez Krstnik. Jaz, Jahve ali Bog-Oče pa sem tam rekel, da bom sam prišel kot Mesija, in sem prišel ter se dal od Janeza krstiti v Jordanu.
5 Toda tudi sam sem priznal, da sem Bog-Oče, namreč: po Janezu 10,30 sem rekel: »Jaz in Oče sva eno«; - po Jn 12,45 sem rekel: »Kdor Mene vidi, vidi tistega (Očeta), ki me je poslal.« In pri zadnji večerji sem vprašujočemu učencu rekel: (Jn 14,9) »Tako dolgo sem že pri vas in Me še ne poznate? Filip! Kdor vidi Mene, vidi Očeta; kako moreš torej reči: pokaži nam Očeta?«
6 Da sem Jaz, Kristus, stvarnik sveta, torej sam Bog-Oče, vam pravi Pavel v Pismu Hebrejcem 1,2 in v Pismu Kološanom 1,13-17.
7 Pri Izaiju 9,5 sem imenovan kot Bog-Oče od večnosti, Knez miru. V drugih prerokbah pa kot Kralj, kakor sledi:
8 Izaija 6,5 pravi: »Videl sem Kralja Jahveja Sabaota s svojimi očmi.«
9 Izaija 33,22: »Jahve je naš sodnik, Jahve naš zakonodajalec, Jahve je naš Kralj.«
10 Izaija 43,15: »Jaz, Jahve, sem vaš Sveti; Stvarnik Izraela je vaš Kralj.«
11 Jeremija 10,10 pravi: »Toda Jehova je resnica; on je živi Bog in večni Kralj« (Jn 14,16; Dan 4,34).
12 Daniel 4,34: »Poveličujem Kralja nebes; kajti vsa njegova dela so resnica in njegove poti pravične.«
13 Mihej 5,1: »In ti, Betlehem Efrata, si sicer majhen (kraj) med Judovimi rodovi; toda iz tebe Mi bo prišel vladar Izraela, katerega izvor je iz pradavnine, iz dni večnosti.«
14 Matej 2,2: »Trije modri so vprašali: kje je novorojeni kralj Judov? Kajti videli smo njegovo zvezdo na vzhodu in smo prišli, da se mu poklonimo.«
15 Zaharija piše (9,9): »Ti hči sionska, silno se veseli, in ti hči jeruzalemska, vzklikaj! Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi, pravičen in rešitelj, ponižen in jezdi na oslu, na mladiču oslice.«
16 Janez 18,37: »Jaz, Jezus, sem sam pred Pilatom priznal, da sem Kralj, vendar da Moje kraljestvo ni od tega sveta.«
17 Beseda »Mesija« ali »Kristus« pomeni Maziljenec, in to v svetopisemskem jeziku pomeni toliko kot »Kralj«; v Novi zavezi sem zelo pogosto tako imenovan.
18 V prvem pismu Timoteju Pavel v svoji ljubezni do Mene vzklikne: (1Tim 1,17) »Njemu (Jezusu), večnemu Kralju, neminljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu bodi čast in slava na veke vekov! Amen!«
19 Janez pravi: (1Jn 5,20) »Kristus je resnični Bog in večno življenje.«

(govori Schumi): Iz teh dokazov in še mnogih drugih, ki so objavljeni v knjigi »Kristus in Biblija«, je popolnoma jasno razvidno, da poleg Jezusa Kristusa nikoli ni bilo nobenega drugega Boga in Očeta, nobenega drugega Odrešenika kot Jahve Sabot. Podrobnejša pojasnila o izjavah in poimenovanjih Jezusa kot: »Božji Sin«; »Božja moč«; »Božja modrost«; »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«, ali »Oče je večji kakor Jaz« itd., so prav tako na voljo v omenjeni knjigi, kakor tudi v sveti »Trojici«, v »Molitveniku«, v knjigi »trpljenja Jezusa« itd. za branje.
 

6. Protislovje: Bog je eno bitje in ne troedini!

1 V 1.Mojzes 1,27 piše: »Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, kakor moškega kakor žensko.« In Adam je z Evo spet rodil otroke po svoji podobi, in mi - potomci Adama smo vsi eno-osebni.
2 Ko sem Jaz, Jahve, bil po angelu telesno navzoč med Izraelci, jim govoril in hodil med njimi, ni nihče videl več kot eno človeško telo angela, ki je bil prav tako ustvarjen po podobi Jahveja. Na gori Sinaj sem bil tudi viden samo kot ena oseba.
3 Ker sem Jaz, Jezus, duhovni Oče ljudi, bi morali biti vsi ljudje tri-osebni, če bi bil Jaz tri-oseben; toda prav v tem je dokaz eno-osebnosti Boga, ker so Moji otroci eno-osebni, saj vsak oče rojeva svoje otroke po svoji podobi!
4 Jaz, Jezus, sem bil sam Bog; apostoli so Me pogosto imenovali podoba Boga. Sam sem rekel, da sem Božji Sin, da Bog-Oče prebiva v Meni in da Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina, torej da sem Jaz sam Bog-Oče, Božji Sin in Sveti Duh, pa vendar Me nihče ni videl drugače kot v običajni človeški podobi, čeprav sem bil sam Sveta Trojica.
5 Ta dejstva in to, da patriarhi, preroki in apostoli nič ne poročajo o tri-osebnem Bogu in da Me nihče nikoli ni videl v trojni osebi, dokazujejo resnico, da nauk rimske cerkve o tri-osebnem Bogu, ki je nastal v četrtem stoletju iz nerazumevanja svetega pisma in ga je prevzela protestantska cerkev, temelji na zmotnem nauku. Več o tem je mogoče brati v krščansko-teozofskih knjigah: »Sveta Trojica« ter »Kristus in Biblija«.

7. Protislovje: Dokaz za obstoj duše v sanjah in njeno nadaljevanje po smrti telesa

1 Človek živi na pragu dveh svetov. Podnevi je duša zaposlena v mesenem telesu, zato je zemeljski duh ali zemeljski človek; ko materialno telo spi, je duša v duhovnem svetu, kar vam dokazuje življenje v sanjah, saj se vidite v pogovoru s tujimi osebami, na tujih krajih, kjer počnete in se lotevate različnih stvari, in to vse, ko vaše telo mirno počiva in spi.
2 Duša se takrat nahaja v predelu želodca in s svojimi mislimi deluje navzven v duhovnem telesu, ki je njen dvojnik, od koder se prek električnega življenjskega pasu telegrafira nazaj v možgane; zato možgani slišijo in vidijo le duhovno telo duše, ki prebiva zunaj telesa, nikoli pa duše, ki prebiva v predelu želodca in deluje navzven.
3 Sveto pismo ohranja nekatere dokaze o življenju po smrti, na primer:
4 Prerok Elija, ki je umrl 800 let pred Kristusom, se pojavi kot Janez Krstnik, ponovno utelešen.
5 V »knjigi Tobija« beremo, da Asarija, sin velikega Asanja, umre in se čez nekaj časa pojavi kot nadangel Rafael in spremljevalec mladega Tobija.
6 Isto vidite iz zgodbe o bogatem razsipnežu in ubogem Lazarju; bogati razsipnež je po smrti prišel v muke pekla, Lazar pa v nebesa.
7 Iz Mojega življenja posebej izstopa zgodba o smrti Lazarja iz Betanije. Lazar je bil že 4 dni mrtev, širil se je mrliški smrad, toda Jaz, Jezus, sem prišel, poklical: »Lazar, pridi ven«, in duša Lazarja se je vrnila v telo, ga ozdravila in oživila, in Lazar je spet živel. Brez nesmrtne duše bi bila tudi zgodba o tem obujenju podobna pravljici.
8 Številna poročila o umrlih po smrti, ki se z zvoki, ropotanjem, glasovi itd. oglašajo sorodnikom, prijateljem in znancem, so splošno znana, in obstaja na tisoče in še enkrat tisoče družin po vsem svetu, pri bogatih in revnih, neizobraženih, izobraženih ali učenih, vseeno je, ki so to doživele; povsod se pojavljajo taka sporočila, čeprav višji sloji o tem radi molčijo, ker se jim neverni posmehujejo.

Jaz (Schumi) iz lastne izkušnje vem, da so mi neverni ljudje pripovedovali o svojih zelo značilnih duhovnih prikaznih in doživetjih, na koncu pa so menili, da so bile to le čutne prevare in nič drugega, ali pa so rekli: človek ne ve, kaj naj si o tem misli in verjame.

8. Protislovje: Absurdnost večnega pogubljenja

1 Vse krščanske cerkve in sekte priznavajo večno pogubljenje. To so povzročili materialno živeči ljudje, ki zato tudi materialno berejo Sveto pismo, na podlagi mrtvega pomena črk, in to že v Stari zavezi.
2 Predstavljajte si: veliki prerok Samuel, po katerem sem Jaz, Jahve, vodil in sodil judovsko ljudstvo, je moral po ženi iz Endorja priti iz pekla, da je kralj Savel verjel, da je to res Samuel. Toda kako je Samuel prišel? Žena je zakričala: »Vidim boga, ki se dviga!« - Če torej bogovi kot popolni Božji otroci prebivajo v peklu, potem bi moral tudi Bog prebivati v peklu namesto v nebesih. Tako bi bil Jaz peklenski bog in ne nebeški Oče.
3 Glejte, Judje so trdno verjeli, da njihovi patriarhi, preroki in predniki prebivajo v peklu (ali predpeklu), ker niso več dobro razumeli duhovnega jezika prispodob, in da čakajo na odrešenje po Mesiji; zato bi moral Samuel iz zemlje, kjer so najhujši hudiči tretjega pekla, priti navzgor!
4 Moji ljubi otroci! Obdarjeni ste z razumom in umom, v vaših srcih prebivam Jaz, Duh Božje ljubezni, v vaših možganih modrost, torej imate vse od Boga, da postanete srečni, če izpolnjujete zapovedi Božje ljubezni.
5 Zdaj vas vprašam: »Ali ustvarjate otroke z zavestnim namenom, da bi jih naredili nesrečne, celo za vso večnost?«
6 Začudeni boste nad takšnim vprašanjem in tudi najbolj pokvarjen človek bo ogorčeno odgovoril: »Ne!« - in rekel: »Otroci se rodijo iz ljubezni, starši imajo svoje otroke radi, žrtvujejo se vse življenje, da bi jih osrečili - kako je sploh mogoče postaviti tako nesmiselno vprašanje?«
7 Glejte! Če vi najdete tak odgovor, podprt z resnico, pa imate le majhen odsev Moje Božje modrosti, kako lahko potem pri Bogu predpostavljate lastnosti, ki bi bile v čast le hudemu peklenskemu demonu!?
8 Človek se rodi na Zemlji in je nato otrok usode vzgoje staršev, cerkve, šole, družbe in države. Ve samo to, kar so ga ti naučili. Če pa ti ne živijo po Božjih zapovedih in naukih ali jih niti prav ne razumejo - ker je resnični Božji nauk pomešan s človeškimi dodatki in napačno razlagan - kako naj potem otrok, ki je bil vzgojen v zmoti in slabih zgledih, ter je zato zašel proti Božji volji, za to večno trpi? Kako ga lahko večna Božja ljubezen in usmiljenje za to večno obsodi, če pa je nedolžen glede svoje vzgoje?
9 Jaz, nebeški Oče, sem vendar od večnosti vedel, kaj bo iz vsakega posameznika, in Jaz sem tisti, ki sem ga postavil na svet; ali ne bi bil torej Jaz prvi kriv, da se je otrok zaradi napačne vzgoje razvil v nekaj hudobnega, če sem ga brez njegove vednosti in volje postavil na svet ?
10 Ker pa je to resnica in sem Jaz njegov pravi Oče, kako bi lahko kdo mislil, da bi ga lahko nedolžnega pahnil v večno pogubljenje? Kako bi lahko verjeli, da bi Jaz, nebeški Oče, svojega nedolžnega otroka večno mučil v peklu? S takšnim napačnim razumevanjem Svetega pisma Me ljudje spreminjajo v satana ali krvavega tirana!
11 Moji ljubi otroci! Ali lahko verjamete, da sem Jaz, vaš duhovni Oče, hkrati večna ljubezen in večni sovražnik, večna milost in večna maščevalnost? Ali je mogoče, da bi bila ljubezen in sovraštvo združena v eni osebi? - Odgovorili boste: »Ne, to je nemogoče!« In to vam potrjujem tudi Jaz: to je nemogoče, kakor da bi ogenj gorel v vodi.
12 Obstaja sicer večno pogubljenje, vendar ne večno pogubljeni. Človek, ki je živel slabo in se razvil v peklenskega duha, pride med podobne duhove. A občasno je poučen; če nauk sprejme, pride v nižji raj, kjer se uči naprej. Če ga ne sprejme, ostane dolgo v svojem stanju, nato pa se ponovno utelesi na Zemlji in začne znova svojo življenjsko pot. Tako se mu daje nova priložnost, dokler ne začne živeti razumno in stremeti k Božjemu. Če pa napreduje v duhovnem svetu, se mu ni treba več vračati.
13 Tako je z večnim pogubljenjem: Bog je večna ljubezen, ne pa večno sovraštvo ali maščevanje. Zato imejte dobro mnenje o Meni, svojem nebeškem Očetu, in Me glejte kot ljubečega Očeta, ne kot satana - kar bi postal, če bi vztrajali v napačnem razumevanju večnega pogubljenja.
14 Dokler človek živi v grehu, ne more priti v nebesa. Ko pa začne premagovati svoje slabosti in strasti, se oddaljuje od pekla in približuje nebesom; ko dozori, pride vanje in sčasoma v nebeško kraljestvo otrok, kjer Jaz kot Oče prebivam med izbranimi. Če kdo vpraša, zakaj Bog dopušča ponovno rojstvo tudi tistim, za katere ve, da bodo padli - odgovor je: iz usmiljenja jim daje novo priložnost in počitek na Zemlji. Enkrat bodo že našli pravo pot.

9. Protislovje: O sodnem dnevu in o mesu duše

1. Sodni dan se začne takoj, ko človek umre, to vam pravi Pavel v Pismu Hebrejcem (9,27): »…Človeku je določeno, da enkrat umre, potem pa sledi sodba«. Torej takoj sledi sodba.
2 O vstajenju mesa piše Pavel: »To vam pa pravim, bratje, da meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva in da tisto, kar je minljivo (ali meseno telo), ne bo deležno neminljivosti«. »V hipu, v enem trenutku, ob zvoku zadnje trobente (1Kor 15,42-57) (ki je zadnji izdih pred zemeljsko telesno smrtjo), bodo mrtvi vstali nepokvarljivi« (ker ne zemeljsko meseno, temveč dušno-duhovno), ker se tam odvija preobrazba, da človek postane duh.
3 Vstajenje mesa torej nikakor ni materialno zemeljsko telo, saj bi to dušo oviralo, da se v trenutku premakne sem in tja, ampak so to dobra ali zla dela, storjena v zemeljskem mesenem telesu proti Bogu in bližnjemu; ta nato tvorijo duhovno oblačilo duše umrlega. Zato piše: »Kar tu seješ, to boš tam požel«; kajti tvoja dela te bodo spremljala!
4 Spanje duše umrlih do vstajenja ob poslednji sodbi je povsem napačno mnenje. Prerok Izaija (14,9-11) pravi, da pokojniki v peklu živijo in se gibljejo enako kot tisti, ki so v Kristusu zaspali za svet. Luka (16,19-31) vam pripoveduje o dolgem pogovoru med bogatim razuzdancem, ki se nahaja v peklu, in revnim Lazarjem, ki prebiva v nebesih.
5. Angeli se rekrutirajo izmed ljudi, ki so na Zemlji živeli in delovali po Mojem svetem nauku. Dokaze za to vam daje Samuel, sodnik Izraela, ki je iz predpekla vstal kot Bog in govoril s Saulom; pokojni Asarija se spusti na Zemljo kot nadangel Rafael in vodi sina Tobija; Mojzes in Elija sta se pojavila na gori Tabor in govorila z Menoj, pojavila sta se tudi po Mojem vnebovzetju in govorila z apostoli; nadangel Gabriel (ki je bil nekoč praded Jared) je Mariji prinesel sporočilo. Saj veste, da sta bila Henoh in Elija živa vzeta v nebesa, zato nikjer ni dokaza o dušnem spanju umrlih. Smrt je grešno življenje človeka; smrtni spanec pa je grešno vztrajanje v peklenih slabostih in lastnostih.

10. Protislovje: Kristusov ponovni prihod in odvzem zvestih vernikov. Pravilni zapisi Janeza 14,2-3, ki jih je Jezus obljubil in izpolnil.
Izpolnitev poslednjih časov iz Joela 3,1-4, vendar ne vseh. Osvoboditev Satana za kratek čas (Raz. 20) je časovno napačna.

1 Ko me je Kajfa s prisilnim vprašanjem pozval, naj priznam, ali sem Kristus, Božji Sin, sem mu odgovoril: »Ti si to rekel (Jaz sem). A vam pravim: Od zdaj naprej se bo zgodilo, da boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Božje moči (ali sedeti skozi Božjo moč kot sodnika sveta) in prihajati v nebeških oblakih (Mt 26,63-64).
2 Če te Besede natančno primerjate z zgodovinskimi svetovnimi dogodki, ki so se zgodili po Mojih napovedih in se dogajajo tudi zdaj skozi naravne, elementarne in politične svetovne dogodke, in da vam skozi to knjižico Sam - a kot da bi bil zavit v oblake - govorim, natančno pogledate, vam mora seveda zasvetiti luč in razumevanje, da se je pred Kajfom napovedana vrnitev kot svetovni sodnik v oblakih zdaj pred vami izpolnjuje! To vam želim podrobno razložiti s kratkimi razlagami, da boste videli, koliko je trenutno na svetovni uri. 
3 Janez 10,16 vam pravi, da bo nekoč ena čreda in en pastir. To pa se ne bo zgodilo, dokler bodo ljudje razdeljeni v številne cerkve in sekte; kajti vsaka od teh sekt se imenuje za pravoverno, druge pa za krivoverne, in ne želi slišati ničesar o združitvi. Obstaja toliko čred, kolikor je pastirjev, vendar na čelu ni nobenega pastirja ljubezni, ponižnosti, sprave, strpnosti in soglasja. Meni sicer pravijo Najvišji Pastir, vendar črede in pastirji ne nosijo znamenj Najvišjega Pastirja, zato se ta prerokba o vidnem začetku tisočletnega kraljestva Moje ljubezni, ponižnosti, potrpežljivosti, sprave, soglasja in izpolnitve vseh zapovedi ter Mojih kreposti kot Sina človekovega, ki sem vam jih v molitveniku tako lepo in jasno razložil, še ni izpolnila, ampak se bo šele morala izpolniti.
4 Velika zmota Pavla. Piše: (1Tes 4,13-17) »Glede tistih, ki so zaspali, vas, dragi bratje, ne želimo pustiti v nevednosti, da ne bi bili žalostni kot drugi, ki nimajo upanja. Ker verjamemo, da je Jezus umrl in vstal od mrtvih, bo Bog tudi tiste, ki so zaspali v Jezusu (učenju in načinu življenja), popeljal z njim (k vstajenju v duhovni luči življenja v Bogu). Saj vam to pravimo kot Gospodovo Besedo, da mi, ki živimo in ostajamo za Gospodov prihod, ne bomo imeli prednosti pred tistimi, ki so že umrli. Kajti sam Gospod bo z bojnim krikom in glasom nadangela ter z Božjo trobento prišel z nebes, in mrtvi v Kristusu bodo prvi vstali. Potem pa bomo mi, ki živimo in ostajamo (ali preživimo čas čakanja), hkrati z njimi (tistimi, ki so vstali od mrtvih) odneseni na oblakih v nebo, Gospodu naproti in bomo tako pri Gospodu za vedno«.
5 Moji dragi otroci! Vidite, s kakšno odločnostjo Pavel govori o sebi in svojih bratih, da bodo on in oni doživeli Moj ponovni prihod in se dvignili v oblake - da se bodo v zraku odpravili naproti k Meni. Vprašam vas: »Ali se je to res zgodilo, čeprav je rekel, da je to prejel kot Besedo od Mene?« Ne! Vse to je velika zmota, ker gre za nesporazum glede Mojih Besed, izrečenih pred Kajfom, in iz tega vidite, da ste o tem popolnoma napačno poučeni in zato so tudi vsa druga mesta, kjer govori o vnebovzetju itd., verska zmota; kajti tisto, kar je Pavel obljubil sebi in svojim vernim tovarišem in kar so pričakovali, se do danes ni izpolnilo, čeprav je od takrat do danes minilo že več kot 1.800 let.
6 1Kor 15,51-52: Enako napačni kot prej obravnavani odlomki so tudi ti: Pavel piše Korinčanom: »Glejte, povem vam skrivnost: vsi ne bomo zaspali (ali umrli), vsi pa bomo spremenjeni; in to nenadoma, v trenutku, ob zadnji trobenti. Kajti zazvonila bo trobenta in mrtvi bodo vstali neuničljivi, mi pa bomo spremenjeni«.
7 Glejte! Kakor sem že prej rekel, velja tudi tukaj: da bom, preden (Pavel) in njegovi takratni somišljeniki umrejo, ponovno prišel. In to se ni uresničilo. Pavel je umrl leta 65 v Rimu in tudi njegovi somišljeniki že pred 1.800 leti, zato se tudi po njegovem mnenju in nauku ni zgodila nobena preobrazba. Zato verjemite vendar Meni, Jezusu Kristusu, kar vam pravim in učim, saj vidite, da se je Pavel pogosto motil. 
8 Pri zadnji večerji sem rekel: (Jn 14,2-3) »V hiši Mojega Očeta je veliko stanovanj. Če ne bi bilo tako, vam ne bi rekel: ‚Odhajam, da vam pripravim mesto‘…«.
9. »…In ko bom odšel in vam pripravil mesto, se bom vrnil in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem Jaz«.
10 Ti dve vrstici pomenita: da se bom vrnil v ljubezni svojega Duha in da bom apostole ter tiste, ki so duhovno zreli, skozi krst v ognju Svetega Duha sprejel v prebivališča svojega Duha ljubezni, modrosti in vsemogočnosti, s čimer bodo v Meni in pri Meni ter bodo spremljali apostolsko službo in živeli duhovno življenje v skladu z Mojo voljo ljubezni in tako bodo tam, kjer sem Jaz, kajti Jaz sem v ljubezni Mojih popolnoma zrelih otrok, napolnjenih z ponovnim rojstvom Svetega Duha, saj prebivam le v srcih Mojih otrok. Ti so Moj živi tempelj in Moji pravi žrtveni duhovniki, če živijo po Mojih zapovedih in naukih.
11 Berite torej še enkrat verze 2-3 v štirinajstem poglavju Janezovega evangelija! Premislite, ali se je resnično zgodilo, kar sem obljubil učencem ali ne! Če hočete Mojim božanskim besedam, ki prihajajo od Mene, Jezusa, verjeti, da nisem Jaz, Jezus, tisti, ki vam tukaj iz oblaka, izrečenega pred Kajfom, govorim resnico, potem so Moje Besede, izrečene pri zadnji večerji, laž, kajti izpolnile so se le tako in ne drugače: Obljubil sem, držal besedo in prišel na binkošti z močjo iz nebes ter vzel Svoje ljubljene v Svoje bivališče ognjenega krsta Svetega Duha. Rekel sem jim: »Ne bom vas pustil sirot, Sam bom prišel k vam kot Duh resnice in prišel sem.« – Duh resnice ni nihče drug kot Jaz, Jezus Sam, kar najdete dokazano iz knjige Kristus in Biblija po Svetem pismu.
12 Iz teh pojasnil spoznavate, da je vaše dosedanje razlaganje Svetega pisma zgrajeno na zmotah. Pustite torej Meni, vašemu vrhovnemu pastirju Jezusu, da vam razložim Sveto pismo, potem ne boste hodili v temi.
13 Zdaj pa gremo k preroku Joelu (3,1-4). On piše v 3,1 po Mojih Besedah: »In po tem bom izlil Svojega Duha na vse meso, in vaši sinovi in hčere bodo prerokovali, vaši starešine bodo imeli sanje in vaši mladeniči bodo imeli videnja.« To se prav v sedanjem času izpolnjuje. (Beri revijo: Ljubezen.)
14 (3,2) »V istem času bom tudi na oboje, na hlapce in dekle, izlil Svojega Duha.« Ti se danes imenujejo »Božji pisni mediji«, ki Moje nareke objavljajo v krščansko-teozofskih knjigah.
15 (3,3) »In dal bom čudežna znamenja na nebu in na zemlji, kri, ogenj in dimni hlapi.«
»Čudežna znamenja« so = redki pojavi: kot pobožnost v nebu src Mojih otrok, kjer Jaz, Jezus, prebivam, ker so ti čudež neumnosti za Boga zanikajočih materialistov, medtem ko so materialisti, z imenom »Zemlja« ali »Satan« duhovno označeni, čudež duhovne teme. 
»Kri na nebu« je = ljubezen do Boga in ljudi v ljubečih srcih.
»Kri na zemlji« je = zatiranje in izkoriščanje ljudi. 
»Ogenj na nebu« je = goreča vnema ljubezni za duhovno, božansko Mojih otrok.
»Ogenj na Zemlji« je = vnema za raznovrstne sebične cilje, služenje mamonu in njegovi črni načrti in hujskanja.
»Dimni hlapi na nebu« je = ljubeče, ponižne in vroče čuteče molitve k Meni v srcu (kot nebu) Mojih otrok za rešitev sveta iz Satanovih krempljev, v katerih zdaj popolnoma tiči; in
»Dimni hlapi na zemlji« je = vzdihi bolečine Mojih zatiranih otrok, ki tvorijo molzno kravo sveta.
16 (3,4) »Sonce se bo spremenilo v temo in luna v kri, preden pride veliki in strašni dan Gospodov.« Ta verz, razložen materialno po mrtvih črkah, je za razumno misleče ljudi nesmisel, drugače pa duhovno razložen, in tako poslušajte: oba zgoraj razložena »dimna hlapa« kličeta k Meni po sočutju in usmiljenju za spremembo stanja sveta, kajti »sonce«, ki pomeni ljubezen do Boga, se je v največjem delu človeštva stemnilo in je kakor izumrlo; in »luna«, ki pomeni ljubezen do bližnjega, se je spremenila v kri, to je v krvavo zatiranje in izkoriščanje ljudi. Glejte, tako se glasi to poglavje, razloženo od Mene, ki sem dal, da je bilo zapisano. Vse se je že izpolnilo, na kar še čakate in menite: še je čas, kajti znamenja na nebu in na zemlji še niso tu! (leta 1904!)Đ
17 Razodetje 20. poglavje. - Kakor vidite iz zadnjih poglavij 21 in 22 v Razodetju, tako bo, potem ko bo Zemlja po velikih naravnih, elementarnih in svetovnih dogodkih očiščena vsega peklenskega in bo vse, kar ni namenjeno ljudemi, ki so se spremenili v nebeška bitja (kot nova Zemlja in novo nebo), od sveta odstranjeno (primerjaj revijo: »Ljubezen« I, 11. zvezek), kajti sestopanje Novega Jeruzalema in preobrazba sveta v rajska ali nebeška stanja je navedeno na koncu Mojega, nekoč Janezu danega, Razodetja, potem ko so bili hudobni ljudje odstranjeni s smrtjo, kar se je že deloma izpolnilo in vsakdo, ki to vidi, kot Mojo vzgojno palico, ki jo vihtim nad hudobnim svetom, opazuje z duhovnimi čuti.
18 Preden pa nastopi začetek teh nebeških stanj po vsem svetu, bo Satan pred preobrazbo Zemlje v nebeško stanje za 7 let izpuščen, da bi s pomočjo poganov zapeljeval Božje otroke.
19 Premislite, da ko se začne tisočletno kraljestvo, se Zemlja preobrazi v nebeška stanja, kako bi potem šele tisoč let pozneje, ko se vse spremeni v Novi Jeruzalem, kar se je prebilo do drugega preporoda, še lahko obstajali pogani na svetu!? To je vendar čista nemogočnost, kajti največje protislovje; premislite: Novi Jeruzalem in pogani kot prebivalci v njem!?
20 Ne! To je nesporazum. Šele potem, ko bo Satan za sedem (duhovnih) let izpuščen, kar prav v sedanjem času velikega antikrščanstva kot besnenje Satana že obstaja, se začne tisočletno kraljestvo; tako uči 20. poglavje Razodetja in ne obratno. Po poglavjih 21 in 22 na Zemlji ni več spremembe, razen tega, da bodo ljudje od tisočletja do tisočletja živeli vedno bolj duhovno.
21 Matej 24, 21-51 vam prav tako pripoveduje o velikih stiskah, ki se bodo zgodile ob Mojem ponovnem prihodu. Preberite ga in ugotovili boste, če razmislite, kako ravnate v nasprotju z Mojimi 10 zapovedmi in kako bi morali ravnati, da je prav zdaj čas stiske, čas antikristovstva in besa Satana, ki vas hoče zapeljati z vsakovrstnimi protikrščanskimi spisi, in da razumete Sveto pismo vedno manj in napačneje, od koder izhaja propad krščanstva.
22 Čaka se na javni nastop Antikrista in se ne razume, da je vsak človek ud Antikrista, ki živi v vseh razredih človeštva in je močan v milijonih glav, kajti vsak človek, ki ne živi in ne ravna po Mojih zapovedih in naukih, je antikrist, ker živi in ravna proti Moji volji, in to se po grško imenuje Antikrist.
23 Oblaki, v katerih naj bi prišel ob Mojem ponovnem prihodu, so krščansko-teozofske knjige, kajti v teh se sliši Moja neposredna Kristusova Beseda; vendar Me oblaki, iz katerih govorim, zakrivajo, namreč orodja, po katerih govorim k vam kot Svojim otrokom. V knjigah slišite Moj glas, vendar Mene ne vidite. Oblaki neba so torej najprej Moji pisci, iz katerih govoreč narekujem, potem pa so to tudi krščansko-teozofske knjige, kajti tudi v teh govorim isto kakor prej po pisnih medijih, ne da bi Me videli.
24 Resda Me bodo nekoč vsi videli, vendar bodo to samo tisti, ki bodo po ločitvi hudobnih ostali, kakor so tudi po vstajenju Mene (Jezusa) videli le tisti, ki so Me ljubili, ko sem jim odprl duhovne oči. Od hudobnih, Meni sovražnih farizejev in Judov Me ni videl nihče. Tako bo tudi zdaj. Zato si ne razlagajte in ne izumljajte nasprotij iz Svetega pisma, kajti Sveto pismo lahko pravilno razložim samo Jaz, ki sem dal, da je bilo zapisano.
25 Vrnimo se k 20. poglavju, verzi 4-7, hočem vam osvetliti dejstvo: Ko se začnejo nesrečni dogodki odločilno vmešavati, mora vendar vsak razumen človek spoznati, da Jaz kot vse-ljubeči Oče, ljudi vendarle ne morem brez usmiljenja prepustiti, ne da bi jih poučil, za kaj gre. Če bi ljudi brez pouka prizadel z uničujočimi dogodki, potem ne bi bil večna ljubezen in usmiljenje, temveč besneči maščevalni bog, neljubeč uničevalec Svojih otrok.
26 Za poučevanje ljudstva v teh strašnih časih potrebujem takšne ljudi, ki živijo po Mojih zapovedih in s katerimi lahko zato občujem, kajti ljudje morajo vendar vedeti, zakaj to, zakaj so kaznovani s smrtjo. Zato bom, kakor piše v dvajsetem poglavju Razodetja, tiste, ki so si v krvi Jagnjeta (Razodetje 7), to je v ljubezni do Boga in ljudi, svoje kreposti (kot oblačila duše) belo in čisto oprali, krstil z ognjenim krstom Svetega Duha, in to bo prvo vstajenje iz greha, ker bodo s tem brez greha hodili pred Menoj, »Večnim Življenjem«.
27 Ti prvorojenci vstajenja v življenje bodo nato javno oznanjali Moj ponovni prihod in opominjali ljudi k pokori in k pravi veri, ki jo bodo kot teozofi ali neposredno poučeni od Boga oznanjali, da bi rešili, kar se še da rešiti. Ti iz prvega vstajenja in tisti, ki bodo sprejeli Mojo krščansko-teozofsko vero in po njej živeli in ravnali, bodo rešeni ter kot sadike tisočletnega kraljestva Mojega duha ljubezni ostali in prebivali na Zemlji, ki bo spremenjena v raj; vsi drugi, ki ostanejo v svoji trmi in nepokorščini, pa bodo z Zemlje odstranjeni. Iz tega spoznavate, da so Pavlove navedbe zgolj njegove napačne domišljije in zato niso bile od Mene, ker je namesto da bi Mene vprašal, zapisal svoje lastne nazore, ki jih je oblikoval iz Mojega prerokovanja pred Kajfom, in zato se tudi niso izpolnile! - Zato nikar več ne sanjajte o vnebovzetju Cerkve, to je cerkvenih vernikov! - Kajti to je velika zmota, ker ni nič več kot Pavlova domišljija! 
28 Jaz, vaš Oče Jezus, vam bom v knjigi z naslovom: Kristus, Njegov prihod in ponovni prihod, jasno razložil celotno Razodetje, in tam boste videli, da se vaše razlage bibličnega Razodetja popolnoma razlikujejo od Mojih! Jaz sem Duh in kot Duh ne govorim kakor človek, temveč duhovno, zato Me ne razumete več, ker je svet začel živeti povsem materialno. Za zdaj se zadovoljite s tem, kajti dan groze po Joelu 3,3-4 se je že začel. Prerokbe v reviji »Ljubezen« vam povedo, kaj še pride.

11. Zaključne pripombe Gospoda

1 Ta zgornja pojasnila niso bila dana zato, da bi koga odvrnila od protestantske cerkve, temveč da vam povedo resnico, kakšno je stanje z vašo materialno razlago Svetega pisma.
2 Ni Mi do tega, da bi morali zapustiti svoje cerkve, temveč Mi gre le za to, da se v vseh cerkvah uči eno in isti nauk ter da se po njem živi in ravna. Kajti ne bom vas sodil po tem, ali ste pridno brali Sveto pismo, temveč po tem, ali ste kot človeški sin živeli po Mojih zapovedih in krepostih.
3 Če se že tukaj na Zemlji v svoji veri ne morete poenotiti, se tudi v onostranstvu ne boste mogli, torej Me, svojega Očeta Jezusa, ne boste videli in tako tudi ne boste prišli v nebesa, dokler ne boste opustili svojih napačnih naukov in pogledov ter se podredili Moji volji. To vam pravim Jaz, ki sem na Golgoti trpel za vaš izvirni greh, ki ste ga storili v Stari zavezi; kajti nikoli nisem ustvaril nebes prepira in prepiranja o tem, kdo od vas ima prav, temveč nebesa, v katerem prebivajo le tisti ljudje, ki Mi verujejo in izpolnjujejo Moj voljo, ne pa tisti, ki zgolj kličejo Moje ime. Primerjaj Matej 5,17; 7,22 naproti Pavlu Rimljanom 10,12–13; in Apd 16,31.
4 Resnico Mojega nauka, kaj morate verovati in kako morate živeti in ravnati, sem položil predvsem v naslednje knjige: »Krščansko-teozofsko molitveno knjigo«; »Kristus in Sveto pismo«; »Krščanska teozofija« in v »Lutrovo knjigo«. Kdor se želi še naprej izobraževati v Mojem nauku, bo bral tudi druge knjige, ki sem jih dal napisati za Svoje otroke. Kdor pa Mene, Jezusa, še ne more dojeti in razumeti kot Boga Očeta, kot Stvarnika sveta, kot edino osebo Svete Trojice, naj ne opusti branja knjige: »Kristus in Sveto pismo« ali »Dokazi, da nikoli ni bilo drugega Boga kot Jezus Kristus«. Kajti če imate napačno vero, torej napačno predstavo o Meni, potem ne boste prišli k Meni kot Moji otroci in Me ne boste videli; kajti vaša vera je tudi vaš neizprosen sodnik.