Ali je Meni in Mojemu izvirnemu nauku bliže katoliška ali protestantska cerkev?
Na Martinovo, 1870
1 Ker sem vam Jaz položil to vprašanje v usta, se samo po sebi razume, da bom nanj tudi odgovoril.
2 Preučimo torej, kateri verski kult ali kateri nauk je Meni in Mojemu nauku najbližji ter Mi najbolj pomaga pri Moji veliki vzgojni nameri za ljudi.
3 Preden se spustimo v podrobnosti posameznega kulta, moramo religijo, ali kar je isto, nauk o Meni ter Mojem duhovnem in telesnem stvarstvu, sprejeti kot nekaj, kar morajo ljudje nujno iskati in zahtevati; pri tej zadevi pa se mora pokazati tudi, zakaj sem nekoč Jaz prišel na Zemljo, kaj sem tam ustanovil ali utemeljil in kako se to vede do obstoječih ter prihodnjih verskih kultov.
4 Že od stvaritve prvega človeka pa vse do vaših časov je v večin, ali vsaj v boljših ljudeh, ostala bistvena težnja, da so iz obstoječega v vidni naravi in iz zakonov, ki so bili odkriti zdaj tu zdaj tam, sklepali na zakonodajalca, in sicer izven človekove vidne sfere; to pomeni, da so se skoraj vsi čutili gnane k temu, da priznajo najvišje Bitje.
5 Da so nato temu Bitju, glede na stopnjo kulturne razvitosti, pripisovali lastnosti, ki so bile pri vsakem ljudstvu drugačne, in da se nekatera ljudstva niso več zadovoljila z enim Bogom, temveč so si izmislila dva ali več, ter naposled nešteto bogov, vam dokazuje zgodovina davno preteklih poganskih ljudstev in tistih, ki v duhovni kulturi še danes zaostajajo.
6 Ko je bilo torej sprejeto, da obstaja eno ali več višjih bitij, je bil naslednji korak jasen: Te bogove so želeli pridobiti v korist posameznikov ali celih ljudstev. Da bi dosegli ta namen, so gradili hiše, ki so bile namenjene njihovemu češčenju; ker se tam ni dogajalo nič drugega kot samo hvaljenje in prošnje v pesmi, besedi in žrtvovanju, so verjeli, da se bodo ta bog ali bogovi še posebej radi zadrževali v takšnih hišah, kjer bodo z naklonjenostjo poslušali vse prošnje ljudi, ki pri njih iščejo pomoč.
7 Da pa si takšen bog ne bi premislil in se morda zaradi posameznih prošenj ali hvalnic ne bi umaknil iz tega kraja, so verjeli, da morajo nastaviti ljudi, ki v svojem življenju ne bi imeli početi ničesar drugega, kot le svoje življenje posvetiti bogu, ter ga neprestano hvaliti, slaviti in mu darovati žrtve, da bi ga s tem pripravili do tega, da prosilcem izpolni njihove želje in ne zapusti njemu določenega prebivališča.
8 Tako sta nastala formalno neprekinjeno bogoslužje in verski kult. Ljudi, ki so se posvetili takšnemu služenju, so seveda morali ostali prehranjevati in oskrbovati, saj zaradi neprestanega služenja svojemu bogu niso imeli časa za druge posvetne dejavnosti. Posledica tega je bila, da se je tako oblikovala neka vrsta kaste, ki je med seboj uvedla določena pravila (vendar večinoma le navidezno za neposvečene, kot da bi ti morali verjeti, da tudi nanje legajo težke dolžnosti, medtem ko so sami dobro vedeli, kako je v resnici z njihovim bogom in njegovimi zakoni). Stremeli so k temu, da bi povečali svoj vpliv in moč, da bi lahko udobno živeli (in kopičili zaklade).
9 To je bil splošni izvor vsakega verskega kulta in težnja vsakega duhovništva. Do kakšnih razbrzdanosti, krutosti in velikih nesmislov v običajih je pri tem prišlo, lahko preberete v vseh zgodovinah katerega koli naroda.
10 Ker pa sem imel z stvaritvijo človeka povsem drugačno zamisel kot ljudje sami s seboj, nisem mogel ostati tako miren gledalec zablod človeškega duha; zato sem tu in tam obudil moške, ki so skozi posvečenje v skrivnosti narave ali celo skozi razkritje duhovnega sveta videli nekoliko bolj jasno kot preostala množica, in ki naj bi nato z modrimi zakoni ter nasveti verski fanatizem držali v mejah ali pa ljudi spodbujali k razmišljanju o čem višjem.
11 Tako so imeli Indijci in vsa azijska ljudstva svoje modrece in mage, ljudstva Afrike in Evrope pa svoje vedeževalce in preroke, ki so jim večinoma popolnoma verjeli.
12 Na ta način sem še posebej pripravil tudi eno ljudstvo, da bi nekoč služilo Mojim velikim namenom; to je bilo judovsko ljudstvo, ki je bilo z vsemi svojimi napakami in pregrehami vseeno edino, ki je imelo za Mojo prihodnjo misijo najboljše temelje v svojem verskem kultu in svoji veroizpovedi.
13 Tako je prišel čas Mojega prihoda na vašo Zemljo. Religija, kakršno so imeli Judje, je bila tista, ki jo je bilo najlažje preoblikovati v tisto, ki sem jo hotel prinesti svojim otrokom, in ki je vključevala le to, da se vsega, kar je judovska vera imela za temeljno dogmo, ne sme jemati dobesedno, kot je bilo takrat v navadi pri Judih, ampak je treba raziskati njen duhovni pomen, in nato po njem živeti.
14 Kaj sem Jaz delal v tistem času, kako sem deloval med svojim zemeljskim življenjem, od začetka do konca svojega poslanstva, veste; in potrebujem vam le ponoviti, da je bil Moj edini namen človeka osvoboditi duhovnih vezi ter mu tako pokazati pravi smisel vere.
15 V tistem času sem razložil mnoge zakone in s tem povezane možne kršitve ali grehe, saj se je celoten tamkajšnji verski sistem, čeprav je obsegal 10 zapovedi in številne predpise, v resnici omejeval le na dva; kajti postavil sem načelo: Več zakonov ima neka vera, večkrat se jih krši!
16 Človeka sem želel osvoboditi vseh drugih vezi in ga vrniti le k samemu sebi ter mu po možnosti dati v srce vodilo: Vedno ravnaj tako, da sam sebe ne boš preziral!
17 Ko so Moji apostoli kot prvi širitelji Mojega nauka po Mojem odhodu s te Zemlje, postopoma spreobračali ljudi k temu nauku in jih povezovali v občestva, je sicer na nasvet Mojih apostolov nastala nekakšna oblika kulta, vendar bolj patriarhalne narave, kjer je starešina občestva ob določenih dneh vernike s poučnimi besedami utrjeval v njihovem znanju in veri. Tako so imeli srečanja, ki niso imela drugega namena kot to, da se med člani občestva ne bi ohladila medsebojna povezanost ter ljubezen do Mene, kot Jezusa in Boga.
18 Vendar tudi ta kult ni ostal takšen, kot je bil na začetku; tudi ta je moral pasti kot plen pohlepa po slavi in in usmerjenosti k užitkom posameznikov. In tako je iz njega iz stoletja v stoletje nastala celotna ta papeška in klerikalna struktura, ki je s svojimi privrženci ljudem prinesla malo pozitivnega dobrega, temveč so imeli v mislih večinoma le nasprotje tega, dokler se nisem, utrujen od dolgega čakanja, odločil vsej tej neumnosti narediti konec, tako da ste zdaj že na začetku tega konca.
19 Že v preteklosti se je več vernikov katoliške cerkve zgražalo nad tem, kako je duhovščina ravnala s njihovim denarjem in njihovo vestjo, zaradi česar se je med krvavimi vojnami in žrtvami oblikoval protestantizem, ki mu danes sledi veliko število ljudi.
20 Protestantizem je imel sprva le namen izkoreniniti neumnosti in nesmisle iz katoliškega kulta ter celotno versko stavbo vrniti na razumno osnovo.
21 Ker je katoliško duhovništvo, sicer na podlagi Svetega pisma in Novega testamenta, ustvarilo vse svoje obrede in celotno versko ureditev, vendar le v skladu s svojimi sebičnimi cilji, so protestanti želeli ponovno vzpostaviti edino resnično Besedo, ki je bila navdihnjena od Boga po navdihnjenih ljudeh in izvira od apostolov.
22 To, kar so protestanti s tem dosegli, ima v sebi veliko hvalevrednega; ljudem so vrnili svobodo mišljenja, razložili Biblijo ter to, kako daleč lahko in naj bi segel njen vpliv v praktično življenje. Vendar so nato tudi sami zapadli v enake napake kot katoliki, namreč, Biblijo so vzeli po črki in postali intolerantni do vseh, ki tega niso hoteli sprejeti, ker menijo, da so edini, ki razumejo Sveto pismo, saj bolj kot katoliki grizejo lubje drevesa življenja.
25 Tukaj obema nekaj manjka; zadnji postavljajo Biblijo skoraj povsem na stran in učijo po svojih sestavljenih učbenikih; drugi ne želijo vedeti ničesar o drugih knjigah in verjamejo, da je vsa blaženost v neposrednem oklepanju tistega, kar pravijo, da je mrtva črka, in tako sta obe oddaljeni od Mene, ker imata obe zunanjo stran za notranjo.
26 Prav zato sem obudil vidce (in poslušalce - 1*) kot nove preroke, sicer v drugačnem smislu kot nekoč, ki naj ljudem znova predajo Mojo nespremenjeno Besedo. Da pa tu ne bi prišlo do kakršnegakoli ponarejanja s človeške strani, sedaj Svojim pisarjem Sam narekujem to, kar želim, da ljudje verjamejo in izpolnjujejo.
27 Zato naj katolicizem in protestantizem le prestaneta svojo duhovno krizo; pri slednjem bo spreobrnitev lažja kot pri prvem; vendar bo to težko doseči tam, kjer na čelu vlada pedantnost.
28 Vendar bom že sprejel ustrezne ukrepe, da bom svoje izgubljene ovce ponovno zbral pod enim pastirjem, naj bodo to katoliki ali protestanti. Kdor v svoje srce sprejme Mojo neposredno besedo, ki je vsekakor dovolj preprosta, se zagotovo (ko bo enkrat občutil njen blagodejni vpliv) ne bo več upiral njenemu sprejemanju!
29 Tako ste torej razpravljali o tem vprašanju, v kratkem pa vam bom osvetlil še druga, da boste v svoji presoji prosti in Mojim otrokom primerno zmogli ločiti resnico od laži! Amen!
1* Poslušalci in zapisovalci notranjega glasu
Gottfried Mayerhofer
Duhovni darovi