712. POGLAVJE
16. 3. 1844
Tempelj vode
1. Na podobnem gorskem območju, oddaljenim približno dva dni potovanja, severovzhodno od Hanoha, je bil zgrajen tempelj posvečen bogu voda. Toda kako, - to bo takoj pokazal naslednji kratek prikaz!
2. V omenjenem območju, z vseh strani obdanem s strmimi gorami, je bilo zelo veliko jezero, ki je imelo obseg trideset milj ali šestdeset ur potovanja.
3. Sredi tega jezera je bil otok, ki je imel površino najmanj štiri kvadratne milje in bil poln grebenov in drugih majhnih, toda prav strmih hribov, bogatih z izviri, preko katerih je bil ravninski del tega otoka prav dobro namakan in s tem zelo rodoviten.
4. Ta otok so izbrali bogovi voda in na sredi tega postavili zelo imeniten grad, okoli katerega je bil potegnjen širok jarek, ki je vodo dobival iz sto umetnih vodnjakov.
5. Na sredini tega četverokotnega gradu je bil zgrajen veličasten odprt tempelj, v katerem je bila velika školjka, izklesana iz kamna, na njej pa je stal velikanski vodni zmaj, ki pa ni bil narejen iz kamna, ampak umetelno izdelan iz bakrene pločevine pomešane z zlatom.
6. Na zmajevem hrbtu je jezdila kolosalna moška postava, ki je bila narejena iz enakih materialov, katero je poganjal notranji, zelo preprost mehanizem, tako da je neprestano obračal glavo sem ter tja in občasno visoko dvignil desno roko.
7. Kadarkoli je ta jezdec dvignil roko visoko navzgor, je iz cevi nameščene na krožni strehi templja, močan curek vode brizgnil kvišku približno dvanajst klafter visoko, kar je bil za neumne ljudi seveda čudovit, presenetljiv spektakularen prizor.
8. Tu je bilo zgrajenih še veliko drugih vodnih umetnin in celoten otok je bil sčasoma povsod posejan z vodometi; podroben opis vseh bi zahteval svojo knjigo, zato preidimo na glavno stvar!
9. V enem letu je bilo bogu voda posvečenih dvanajst praznikov. In kdorje hotel izkopati vodnjak kjerkoli v Hanohovem kraljestvu, je moral prej darovati bogu voda. Kadarkoli se je kdo umival, se je moral spomniti na boga voda in vsak sedmi dan nastaviti majhno daritev; toda kdor se je kopal, je moral prinesti še pomembnejšo daritev in jo na vsak način izročiti nekemu od vodnega boga postavljenemu vodnemu čuvaju, -drugače ne bi mogel računati na srečo v vodi!
10. Tako so morali tudi pralci, čolnarji in ribiči ter vsi ljudje, ki so uporabljali vodo, vedno darovati bogu voda, drugače so lahko pričakovalinepredvideno nesrečo, v katero so jih običajno spravili vodni mojstri, ki so bili nameščeni povsod ob vodah.
11. Da pa bi vsi ljudje Hanohovega kraljestva voljno prispevali takšne daritve, je bilo, kot že omenjeno, na tem otoku dvanajst obhajanih praznikov. Ob teh praznovanjih je na jezeru mrgolelo vseh vrst čolnov, ki so prevažali romarje sem ter tja.
12. Na otoku je bilo tudi veliko gostiln, kjer so goste kar se je dalo goljufali in odirali; in tudi duhovniški ribiči in čolnarji tega jezera so imeli dober zaslužek. Na otok so sicer vsakega prepeljali brezplačno, toda toliko več se jim je moralo plačati za vožnjo nazaj.
13. Mislim, da o tej ostudnosti ni treba vedeti več! Zato se bomo prihodnjič zopet premaknili k nečemu bolj hvalevrednemu.
Jakob Lorber
Božje gospodarjenje