711. POGLAVJE
15. 3. 1844
Tempelj vetra
1. Vzhodno od Hanoha, na razdalji tri dnevne potovalne poti, se je nahajalo obsežno gorovje.
2. Največji del tega gorovja so sestavljali štirje enako visoki hribi, ki so bili vsi precej pravilne stožčaste oblike; vendar ti štirje hribi niso bili razporejeni po vrsti, ampak tako, da so s konicami tvorili konce ali vogale rahlo premaknjenega četverokotnika.
3. Na precej pomembni visoki planoti med temi štirimi hribi, je bilo nepomembno jezero, ki je imelo obseg približno tri ure poti. To jezero je imelo štiri precej močne odtoke, ki so tekli skozi štiri doline med štirimi hribi.
4. Na vsakem od teh hribov je bil zgrajen odprt stebrni tempelj; in nekoliko nižje - skoraj ob jezeru - so bila stanovanjska poslopja za duhovnike, ki pa niso imela vrat, ki bi bila vidna na stavbi, ampak je bil z nasprotne strani hriba izkopan predor, skozi katerega je bilo edino mogoče priti v notranjost stanovanjskega poslopja; prav tako je podzemni prehod vodil od vsakega stanovanjskega poslopja do templja na vrhu hriba.
5. Sredi vsakega templja je bil zgrajen mogočen steber. Na vsaki od štirih sten stebra je bila vzidana ogromna grobo obdelana kovinska glava. Vsaka od teh glav je imela odprta usta, kot človek, ki piha v oglje ali na kaj drugega; samo odprtina je imela dva čevlja v premeru.
6. Od stebra je vodila podzemna cev, premera dveh čevljev, dolga dvesto klafter, do popolnoma skrite umetne jame. V tej jami, tako veliki kot sedanja precej velika molilnica, je bil nameščen močan meh za veter, ki ga je poganjalo vodno kolo, ki je skozi omenjeno cev vsako sekundo v enega od templjev napihal deset tisoč kubičnih metrov zraka. Seveda je imel vsak tempelj v soteski doline svoj meh.
7. Štirikrat na leto je bila na tem čudovitem kraju velika daritvena slovesnost, ki je bila seveda posvečena štirim vetrovom. Tem štirim vetrovom je moral vsak obilno žrtvovati od vsega, kar je imel, - drugače bi se moral bati groznih neviht. Na določen dan daritvene slovesnosti je mrgolelo na tisoče in tisoče romarjev, ki so bili vsi obloženi z daritvami vseh vrst.
8. Ko je bil tempelj z ljudmi povsem obkrožen, so se naenkrat, kot pričarani, skozi skrivna vrata, ki so bila v enem od stebrov umetelno nameščena, pojavili duhovniki, dali z zastavo znak v smeri kjer se je nahajal skrivni meh, mehaniki pa so takoj sprožili meh v polno delovanjein iz ustnih odprtin štirih ogromnih glav na stebrih, je začelo tako močno pihati, da je imel zračni tok v oddaljenosti dvajsetih klafter še moč orkana.
9. V tem so ljudje prepoznali gospodarje vetrov in jim morali včasih dati velike daritve, če so jih hoteli zase pridobiti, kljub temu pa se še vedno niso mogli trdno zanesti na njihovo zvestobo; kajti gospodarji vetrov so morali biti zelo nestanovitni!
10. Podobno je bilo mogoče pretok zraka usmeriti tudi na površino jezera z drugimi cevmi, kar je nato povzročilo precejšnje valovanje, zlasti na območju, kjer so bile cevi potisnjene v jezero.
11. Učinek tovrstnih velikih iluzij na neumne ljudi, si lahko vsak zlahka predstavlja!
12. Sledi še več takih prikazov!
Jakob Lorber
Božje gospodarjenje