709. POGLAVJE
Opis nekaterih novih tempeljskih malikov.
12. 3. 1844
Volovski tempelj
1. Tu je nekaj prikazov čudovitih upodobitev malikov v templjih:
2. V globoki gorski soteski, kjer je besnel divji gorski potok in se razpršil preko visokih, strmih skalnih sten, je bil v precej prostorni skalni kotlini zgrajen velik polkrožni tempelj.
3. Sprednja stena je bila ravna, zadnja pa zgrajena v polcilindrični obliki, s katero je bilo povezano stanovanjsko poslopje ustreznega duhovništva.
4. Na vrhu sprednje stene tega templja, sta bili dve veliki ovalni okni, ki sta bili enake oblike kot volovske oči.
5. Nekaj klafter nižje, ampak prav v sredini med obema zgornjima oknoma sta bili zgrajeni dve okni, precej blizu drug drugemu, vendar je bila njuna ovalna oblika navpično glede na obe vodoravni zgornji okni, ki sta ustrezali volovskim očem.
6. Na dnu so bila približno štiri klaftre široka vrata, podprta s tremi črnimi stebri, ki so imela od daleč videz volovskega gobca.
7. Glede na to, da je bila celotna sprednja stena pobarvana okoli zgornjih in spodnjih oken ter okoli vrat tako, da je bila videti kakor glava vola, in da sta bila na vrhu stene nad očesnimi okni dva izrastka podobna dvema rogovoma in na obeh straneh sprednje stene vzporedno z očesnimi okni pritrjeni dve veliki ušesi iz pločevine, iz katerih se je skozi cevi nenehno kadilo, je imelo to pročelje strašno, veličastno podobo volovske glave.
8. Notranjost templja je bila pobarvana temno rdeče, v ozadju templja, v mogočno veliki zidni vdolbini pa je bil postavljen velikanski vol, izdelan iz bakrene pločevine. Njegove zadnje noge so bile tako debele, da je bilo lahko s pomočjo lestve prav udobno vstopiti v velik volovski trebuh in od tam izvajati vse vrste iluzij.
9. Slepilni triki so bili taki: med romarskimi obiski tega čudežnega templja in malika, se je z notranjim vzvodom ogromna velikanska glava stalno premikala navzgor in navzdol. Potem je bil znotraj trebuha nameščen močan meh. S pomočjo tega je dim in ne redko tudi plamen bruhal iz žrela, nakar je začelo v volu mogočno grmeti.
10. In, ko se je grozno grmenje končalo, je šele govornik, ki je bil v trebuhu vola, vzel veliko, pločevinasto trobilo in tresočim ljudem povedal nekaj brezveznih besed.
11. Potem se je vol umiril in veliki duhovnik se je pojavil skozi zadnja vrata, prižgal kadilo in določil daritev za ljudi in naslednji čas daritve.
12. Kdor je imel govedo, ga je moral tukaj darovati, sicer mu bo živina kmalu zbolela in poginila, kar bi seveda storili služabniki duhov tega templja.
13. Sledi več prikazov.
Jakob Lorber
Božje gospodarjenje