Zločin kot prispodoba
Dne 09.08.1840.nadaljevanje
Prevod A.P.
1 Da vam dam še malo Notabene (dobro pazite) o zločinu, ki je bil storjen tukaj (v vinogradu Andreja H. pri Gradcu), pred več kot sedemdesetimi leti. Vendar ga ne smete več uporabljati.
2 Lastnik te resničnosti je imel žensko, s katero je bil po vaših zakonih zakonito poročen. Zaradi kurbe, ki mu je bila všeč, je z ženo živel v triletnem neskladju.
3 V mestu je imel hišo in je bil tudi meščan, toda zaradi nečistovanja je svojo ženo in otroka pustil živeti tu na posestvu.
4 Ko je zapravil bogastvo z svojim razuzdanim načinom življenja, je hotel vzeti še premoženje svoje poročene žene, ker ga očarljiva kurba ni več hotela videti v njegovem obubožanem stanju.
5 Tako je nekega dne prišel in ženo neprestano mučil, da bi mu dala svoje premoženje. A ker tega ni hotela storiti pod nobenim pogojem, je na koncu verjel, da to lahko dobi, če bo z njo slabo ravnal.
6 Bilo je ravno v tem letnem času ob devetih zvečer, ko je začel grdo ravnati z njo. Vendar se je branila, kolikor se je le mogla. Ker mu nič od tega ni pomagalo, je vzel vrv in jo dal ženi okoli vratu in jo začel daviti, misleč, da jo bo strah pred smrtjo premagal, da bi mu dala premoženje.
7 Toda ona se je v preprostosti svojega srca trdno odločila, da bo prej umrla, kot pa da bi ga podprla v njegovem nečistovanju. Zato jo je še naprej dušil, dokler ni okoli polnoči v velikih bolečinah Meni priporočila in izdihnila svojega duha.
8 Ko je videl, da je res mrtva, se je tako prestrašil, da je za nekaj časa izgubil vse čute.
9 A nazadnje je iz strahu pred sodiščem zavzel zvit sklep. Vzel je luč, kramp in lopato in izkopal jamo globoko pet komolcev, jo oblečeno vrgel v jamo in pokopal. In to ravno pod stiskalnico vina, saj je le malo ljudi hodilo tam. Svojim znancem pa je lagal in jim ves žalosten pripovedoval, da je njegova žena izginila.
10 Toda takrat mlačno sodišče je o njej le tu in tam s pismom poizvedovalo o njej.
11Toda mrtvih med živimi ni bilo mogoče več najti.
12 In takrat je bilo to dejanje še lažje prikriti, saj kot pravite, se v tej državi pravzaprav ni vedelo, kdo je gospodar ali hlapec, ali kdo je kuhar ali natakar.
13 Tukaj imate zdaj opisan ta dogodek! Kar pa zadeva imena teh oseb, naj vas to ne skrbi. Kajti v Moji knjigi je vse zabeleženo in še krilo komarja se ne izgubi za vedno.
14 Te vrstice vsebujejo velike stvari (kot prispodoba zlobnega človeškega duševnega bitja) in jih je težko zgristi (razumeti). Zato si prihranite zobe in ne hitite s tem oreščkom. Le še malo več časa, dokler se zobje ne okrepijo! Amen! Jaz, Večna modrost! Amen.
Jakob Lorber
Nebeški darovi