Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Vzpon na goro je lahko blagoslov 
15. Julij 1847
Prevod A.P.

Vprašanje Marije in Wilhelmine Hüttenbrenner o vzponu na goro Schöckel:

1 Dobro in prav je hoditi v gore, vendar ne vedno! Kdor hoče imeti od vzpona na goro korist za telo, dušo in duha, mora to storiti v Mojem imenu in Me na gori moliti z vsem srcem ter slavo nameniti samo Meni. Zato ga bom blagoslovil in poskrbel, da ga bodo na višini obkrožali le najčistejši duhovi, zaradi katerih se bo njegovo telo, duša in duh neznansko razveselili in trikrat okrepili.
2 Vendar pa mora biti tudi pravi čas, kot je bilo že zgoraj omenjeno! Pravi čas pa je od polovice meseca septembra do polovice meseca oktobra in spomladi od polovice maja do polovice junija. – v tem času najčistejši duhovi zasedajo višine in v Mojem imenu blagoslavljajo vse kar je tam!
3 Toda pred tem časom in po njem, tako pozimi kot v visokem poletju, se ni dobro in priporočljivo vzpenjati na gore. Prvič zato, ker so na višinah običajno samo nečisti duhovi, ki opravljajo svoje posle in vse vrste skrivnih in hudobnih zvijač in jim je v veliko veselje nekomu prekriti kakšno luknjo. – In drugič, ker takrat višine niso v Mojem blagoslovu in so zato za popotnika in obiskovalca kot mačeha za svoje posvojence!
4 Če pa je nekdo zelo pobožnega duha in ima nujne opravke na kateri koli gori, naj gre gor ponoči in se vrne, ko sonce zaide. In naj ne hiti ne gor in ne nazaj in naj večkrat moli k meni! Za takega ni pomembno, če gre na gorske višine poleti ali pozimi. Seveda pa jo najboljše odnesejo tisti, ki tako in tako ves čas živijo na gorah.
5 Ljudje pa, ki živijo v nizko ležečih mestih in vaseh naj ne hodijo v visokogorje, razen v omenjenih dveh ugodnih časih, v nujnem primer pa z molitvijo in postom in z zmerno polnim želodcem, sicer bodo vsaj telesno zboleli. Ta pa se vedno pokaže čez četrt leta in povzroči veliko težav v telesu.
6 Hud revmatizem, protin, zobobol in bolečine v grlu ter neredko  živčna vročina so običajne posledice prezgodnjega vzpona. Pri ženskah tudi pljučnica, pomankanje zraka in krvavitve. Samoumevno je torej, da duša in duh pri tem pridobita le malo ali pa nič.
7 Vendar pa lahko vsakdo v neugodnem času z veliko koristjo potuje na manjše in nižje gore, vendar njihova višina ne sme preseči  300 klafter (1140 m), kajti kar je več, že spada k alpskemu svetu, ki je v zgoraj omenjenem času popolnoma prikrajšan za Moj posebni blagoslov in čim višje tem bolj.
8 Tu imata pravila, kako in kdaj je koristno hoditi v gore. Če pa kdo iz kakršnegakoli drugega razloga želi iti na to ali drugo goro, ki je že precej visoka in to v času, ki je označen kot neugoden, si mora sam pripisati, če si s tem nakoplje vsaj nekaj poznejšega trpljenja za svoje telo.
9 A kot sem že dejal, navajeni planinci si to lahko upajo početi ves čas in jim to ne bo škodilo, zlasti, če hodijo v Mojem imenu. Če pa so čisto naravni ljudje, potem so tako in tako z gorskimi duhovi ista sodrga. Tam se enako z enakim z veseljem poveže in si redko škodijo s čim drugim kot s tem, da taki potepuhi zgodaj dobijo sive lase, ali pa včasih celo postanejo plešasti.
10 Toda sedaj, ko se ljudje ravnajo le po svojem razumevanju sveta in so se popolnoma ločili od stare modrosti, ne vedo ničesar več o starem redu stvari in delajo kar hočejo in kakor in kdaj se jim zahoče in prileže. Ker nihče več ne sprašuje o Mojem času, ampak le o svojem in nihče se ne vprašuje, če bi bilo to Meni všeč. Vsakomur je dovolj njegov lastni užitek in počne to in ono, kot mu dopušča njegov razum, njegov čas in njegova družba. 
11 Zato pa se med ljudmi iz leta v leto pojavlja vedno več novih telesnih in duševnih bolezni, za katere zdravniki ne poznajo recepta!
12 Delajta torej kar hočeta, toda ne pozabita Name in na Moj čas!
13 S tem vama niti najmanj ne prepovedujem, da bi v tem še vedno zelo neugodnem času šli na načrtovano goro. Če gresta, se vama to ne bo štelo za greh, kakor se ne bo štelo za greh tistemu, ki gre na prosto, ko pada toča z oblakov! – Zaradi tega za vaju tudi ne morem iz julija narediti september, prav tako kot ne morem spremeniti svojega časa in reda!
14 Zdaj vesta dovolj in lahko delata kar hočeta brez strahu pred vestjo! - Toda če bo vajino telo dobilo ,,grbo polno udarcev"  - če se tako izrazim, se ne bom preveč obremenjeval.  Amen. – To pravi Tisti, ki ima svoj čas in red v vseh stvareh! Amen.

Jakob Lorber
Nebeški darovi