Slabotnemu človeku
4. November 1840,
Prevod A.P.
1 Obstaja zelo prilagodljiv človek, ki ima raje velike kot majhne (bolj zaradi prijetnosti, kot zaradi koristnosti) – in zaradi svoje časti, velikokrat obiskuje višje, da bi lahko potem spet komu povedal, da je bil s takšnim in takšnim gospodom in ga je ta gospod uradno okrcal, da ga tako dolgo ni obiskal. To seveda počne bolj zaradi malenkostnega prestiža kot zaradi dejanskega notranjega prijateljstva. Ima pa tudi veliko opravka z ženskim svetom, ter povsod dvori očarljivemu mesu lepih Evinih otrok - ki ima visoko mnenje tudi o starem prijateljstvu, če ga sestavljajo prijetni moški, čeprav zaradi svojega dobrega imena ne prezira niti revnih -, vendar so mu nova, ugledna, zlasti ženska poznanstva vedno bolj všeč kot stara moška poznanstva istega ranga.
2 Tako je tudi prijatelj učenjakov in ima visoko mnenje o priznanih umetnikih - vendar spet bolj zaradi lastne časti kot zaradi časti teh učenjakov in umetnikov (da bi ga razumni ljudje imeli za razgledanega človeka!)
3 In tako si ta ubogi človek iz čistega samozadovoljstva pogosto razboli noge, da bi drugim naredil kakšno drobno uslugo, za katero se nihče nikoli ni preveč zmenil - ob vsej svoji osebni prijaznosti pa je vedno bolj prijatelj sebi kot tistim, s katerimi se druži.
4 Ker ima ta človek kljub vsem tem običajnim človeškim pomanjkljivostim vendarle precej dobro in napol voljno srce in na skrivaj že precej čisto uživa v Moji zdaj spuščajoči se milosti, ter ima tudi skrito hrepenenje po Mojem kraljestvu in tudi vse bolj začenja spoštovati njegovo dobro in resnico zaradi njega samega, ter ga ceniti v svojem srcu (kar mi je tudi omogočilo, da ga resno gledam v svoji ljubezni in mu, če želi, tudi pomagam iz njegovega labirinta), naj mu torej rečem:
5 Da bi čim prej prenehal s svojimi nekoristnimi, pretirano raznolikimi obiski in namesto njih začel obiskovati Mene, svojega Očeta! To mu bo časovno in večno koristilo bolj kot vsi tisoči in tisoči obiskov, ki jih je že opravil pri ljudeh za nič in še enkrat za nič.
6 Njegovi obiski namreč nikoli niso prinesli nobene koristi njemu in tudi njegovim številnim obiskovalcem in ničvrednim obiskovalkam – le, da so se mu pogosto smejali za hrbtom. Medtem, ko so ga ljudje v obraz hvalili, so se za njegovim hrbtom spakovali nad njim. - On tega zagotovo ni videl - jaz pa vidim in slišim vse!
7 Da pa bi vedel, da je še vedno zelo neumen, mu bo znana tudi sodba tistih ljudi, ki spadajo med boljše, kot nagrada za njegov dolgoletni trud. - Kaj pravijo? - Nič drugega kot to, da je dober bedak, hkrati pa zelo neveden in neumen. Podoben je znani dobrodušni tovorni živali, ki za najslabšo hrano vedno prostovoljno nastavi svoj hrbet.
8 Za takšno nagrado je torej ta človek tako marljiv, da hodi in teče od hiše do hiše, da bi dobil poln hrbet duhovno - materialnih udarcev! - O slabič!
9 Tu se ne bom dotaknil vseh težav, ki so ga že doletele zaradi takšne neumnosti. . . . Kar je bilo povedano, naj mu le pokaže, kako še zdaleč ne bi prišel do tako hudih nevšečnosti, če bi vsaj upošteval dober nasvet svojih redkih pravih prijateljev, ki so tudi Moji prijatelji in bi se usedel k Jakobovemu studencu, da bi iz njega pil vodo življenja in bi tam v miru dobrohotno obiskal Mene, svojega večnega, svetega in najboljšega Očeta.
10 Toda to bi ga vendarle naredilo melanholičnega! - Dobro razumljivo! - Toda kako to, da ne postane melanholičen, ko brez diha teče od enega ženskega bitja do drugega, da bi razpršil svojo naravno ljubezen ali jo celo zadušil v smrtonosnem blatu takšne norosti?
11 Odgovori Mi naj na vprašanje: "Zakaj še nisi poročil nobene device?" - saj si že dvoril tisočim in si že večkrat lagal o poroki ter tako že v svojih zgodnejših časih zapeljal nekaj mladoletnih deklet! - Kakšen opravičujoč odgovor mi lahko daš, da te bo očistil pred mojimi očmi in, da te moja svetost ne bo obsodila?
12 Povem ti, raje ne odgovarjaj! Kajti vsak tvoj odgovor bi te obsodil! – In, če mi rečeš: "Še nisem našel prave, ki bi bila brez napake", ti povem: "O lažni sodnik! Zakaj si tako skrbno iskal trske v očeh deklet in se nisi hotel zavedati svojega bruna, da, mnogih brun v svojih očeh? - Ker se bojiš, da te bodo izdali. Zakaj se nisi bal in si jih raje prevaral, da so postale nesrečne? - Zato pojdi od Mene, ti samoljubnež! Kajti vsa dekleta so izšla iz Moje ljubezni tako kot ti! - Zakaj niso bile prave zate? – Pravim ti, ker so bile v svoji šibkosti vse boljše od tebe!
13 Zato ne odgovarjaj, ampak molči v vsej spokorni ponižnosti, da te tvoj odgovor ne bo obsodil - In če bi rekel: "Moj dohodek je premajhen, da bi lahko vzel ženo in jo obdržal," bi mu odgovoril: "Poslušaj! Ker si izmeril svoj dohodek in ugotovil, da je premajhen, zakaj nisi hkrati izmeril svojih majhnih sposobnosti in velikih zahtev in zakaj nisi izmeril tudi presežka svojih čutnih želja. S hrepenečimi očmi si gledal razkošno srečo velikih in bogatih tega sveta in hotel biti enak tistim, ki imajo, kar si si želel. Ker se ti pa ni izšlo, si raje svobodno prešuštvoval, kot pa da bi imel ženo.
14 Glej, veliko je še revnih in dobrih deklet, od katerih jih nekaj dobro poznaš - zakaj se torej ne poročiš z njimi? - Rekel bi: "Ne zaradi omejenih majhnih sredstvih na obeh straneh" – Kaj pa če bi bil bogat! - Ja, potem bi na princeso gledali zviška, prav tako sočutno in čutno, kot zdaj gledaš na ponižno služkinjo, ki je navsezadnje tudi moja hči.
15 Da pa bi spoznal, da je prav tako, te opozarjam na tvoje skrivne miselne fantazije, v katerih si se z najrazličnejšimi grandioznimi, romantičnimi sanjarijami povzdigoval v najrazličnejše in najbolj bleščeče okoliščine zemeljskega življenja. Ko si potem dosegel nek vrh si potem kot sultan hlastal za najlepšimi in najbolj očarljivimi dekleti! Da, pogosto si skrival svojo sanjsko višino in se, kot praviš, "inkognito" priplazil h kakšni devici, ki ti je v nekem trenutku res nesramno zavrnila in jo zaprosil za roko. Ko pa ti je v sanjah spet odklonila roko, si ji razkril svoje fantastično sultansko cesarsko dostojanstvo in jo lepo zavrnil. Ta je zaradi razkritja bila ponižana in se je pogreznila vase in ti si se zelo veselil, ko si jo videl jokati in stegovati roke proti tebi, zdaj velikemu cesarju.
16 O, glej, take misli so zvesto ogledalo in človeku zelo natančno kažejo smer njegovih želja in težnjo njegove ljubezni, ki nima za osnovo nič drugega kot želje po oblasti, ki je vzrok vsega prekletstva! - Zato ne odgovarjaj, da se ne bi ujel in obsodil v svojem neumnem izgovoru!
17 Ali pa bi rad rekel: "Ne morem se poročiti z navadno žensko, saj sem izobraženec, kraljevski in cesarski uradnik in imam vsa prijetna poznanstva! Kaj bi na to rekli drugi?" Jaz pa pravim: v mestu ni tako nizkotne ženske, da bi bila preveč nizkotna zate . Od jeze bi sedaj najraje odšel, če ti to resnico ne bi povedal jaz. Kajti glej, če je kakšna navadna kurba, pogosto postane takšna samo zaradi dvojne potrebe in sicer, najprej zaradi duhovne (ker je volna pri ovcah kot krma) - in nato pogosto zaradi naravne telesne potrebe, zahteve želodca in zadovoljitve naravnega instinkta, do katerega zgodnjega razvoja in brezobzirnega spodbujanja je uboga, zapuščena, zdaj prezirana kurba prišla le prek takšnih dvorjanov kot si ti. V svoji šibkosti je zlahka verjela sladkim besedam, ki so tekle iz hijenskih prsi tebi podobnega sladkega dvorjana, ki je brezobzirno pogosto kot strupene šibe spuščal eno satansko prijaznost za drugo v zelo dovzetne prsi bujne dvanajstletnice. Tako duhovno krvavečo deklico je potem gledal s poželjivimi, željnimi očmi in nato kot tiger čakal na naslednjo priložnost, da bi nesrečni, šibki in tako vzburjeni zadal prvo smrtno želo. Potem pa bi se hvalil in rekel: "No, to bo ena, saj že sedaj dovoli, da se vse počne z njo!
18 Glej, ker si njihovo naravo pokvaril do take sramote, hijena, tiger! - kako si drzneš še vedno reči v mojih očeh. "Ne morem biti zadovoljen z ženskami, ki so tako nizkotne!"?
19 Zato raje ne odgovarjaj, da ne bo tvoje opravičilo postalo mlinski kamen, ki si ga boš naložili na vrat in s katerim boš potopljen na dno morja!
20 Če pa govoriš: 'Z revico mi ne bi šlo,' ti povem: 'Nisi vreden takšne revice. Saj so ubogi moje hčere. Gorje tistim, ki jih zavajajo in prezirajo! Naj bo njihovo srce otopelo kot kamen, da ga ne bo nikoli več ganil nežen pogled tako uboge ženske. Tak hudoben človek naj ostane brez žene in otrok do konca, njegovo grdo ime pa naj bo pokopano skupaj z njim!
21 Kdor pa se iz ljubezni poroči z revno žensko, me ima za svojega tasta in uživa Moj blagoslov - Za revne je bolje, da se poročijo, kot za bogate. Revni namreč v svojih stiskah mislijo Name, svojega Očeta in vedno iščejo pomoč pri Meni, ko jim je hudo; medtem, ko me večina bogatih ljudi komaj pozna po imenu in, ko jim je hudo, obupajo in neredko postanejo samomorilci. - Glej, zato ne odgovarjaj, da ne boš obsojen zaradi svojega neumnega izgovora!
22 Bi rad rekel: "Slabe izkušnje so me odvrnile. To, kar sem videl drugje, je moje celotno zakonsko stanje zapeljalo!" – Povem ti: "Preklet naj bo, kdor se tako opravičuje! Očitno je namreč, da je samoljubni zaničevalec šibke ženske človeškosti. Njegova vest pa mu kliče: "Ker veš, kako malo si vreden in kako nezvest si bil vedno na vseh področjih svojega življenja, zato raje izbereš svobodo kot revno, a blagoslovljeno zakonsko stanje, ki bi te edino lahko pripeljalo do duhovnega reda!
23 Če bi namreč razmišljal tako, kot bi moral razmišljati pošten krščanski mož v svojem srcu, bi rekel: 'Gospod! Sem tvoj veliki dolžnik! Usmili se mene, nad vse mere samoljubnega človeka! Kajti v svoji nevednosti sem se hudo pregrešil pred Teboj in sem močno grešil proti vsem Tvojim šibkim otrokom. Zdaj sem sam postal šibkejši od vseh tistih, ki sem jih nekoč imel za šibke - in vse to zaradi svoje brezmejne, trmaste neumnosti!
24 Zato te najbolj prisrčno prosim, da me v svoji neskončni ljubezni spet milostno pogledaš in mi daš pošten um, da bom spet spoznal pravo človeško vrednost tvojih deklet in ne bom ostal slep kot doslej, ko sem tako kot zlobni svet iskal vrednost le v bogastvu in mladostni lepoti, ter poleg tega v neverjetni zvestobi in odvisnosti. (saj sem bil po svoji veliki samopomilovanju ljubosumen, neumen osel!).
25 Gospod, zdaj, ko vidim svojo veliko zmoto, bodi milosten in usmiljen do mene, ubogega grešnika in mi daj, da spet najdem, kar sem tako pogosto preziral v svojem zlobnem in sprevrženem srcu. Ker namreč nisem tisti, ki bi ga kdaj koli privlačil Duh, ampak vedno meso, tudi vem, da sem bil doslej samo iz mesa in ne iz Duha. Zato, Gospod, naj tudi jaz pošteno najdem pravično meso, ki ti je všeč, da se bom v njem očistil in nekoč iz njega v duhu vstal po tvoji sveti volji! - Amen. "
26 Glej, to opravičilo je boljše od drugih in samo v njem je življenje namesto smrti!
27 Čeprav ti z vsem tem ne želim ravno vsiljevati poroke ali, če imaš kakšne boljše razloge, da ostaneš samski in to iz čiste ljubezni do Mene in, če si tega sposoben in se lahko umakneš iz svojega tako zelo obiskanega sveta -, te želim vendarle s tem resno opomniti k resničnemu kesanju in pokori, da bi končno spoznal, kako zelo si se vedno motil, ko si marljivo prizadeval od sebe odriniti vsako krivdo in jo grobo pripisati drugim. Sam pri sebi dobro premisli, ali sem to lahko kdaj v večnosti odobril?
28 Zato sem ti zdaj pokazal, kaj je potrebno preko Mojega ubogega služabnika, ki tudi sam od sebe ne more vedeti, kaj je prav in kaj slabo (saj tudi sam še vedno ni pravi in tudi ne slab), in to, kar ve, ve samo od Mene po posebni, nezasluženi, veliki milosti zaradi drugih, ne zaradi sebe - da bi bili drugi v svojih srcih sojeni po njem in on na koncu samo po njih – in, da bi bil tudi ti sojen v svojem telesu, da bi se tako izognil večni sodbi duha.
29 Kajti kdor hoče biti sprejet v Moje novo kraljestvo, mora biti najprej sojen, da se popolnoma očisti vsega starega blata svoje navajene neumnosti! – Ti pa si še vedno zelo neumen in zmeden. Zato je bilo v tvojem primeru treba veliko presojati in še vedno bo treba veliko soditi, preden bo tvoje ime v celoti vpisano v veliko knjigo življenja. Zato si vzemi h srcu te besede, ki so namenjene tebi! To je nova beseda življenja, polna svetlobe in resnice ter prav tako polna ljubezni!
30 Če hočeš živeti, se poroči s katerim koli dekletom v pravem redu in blagoslovil te bom s svojim mirom. S tem boš sebi naredil majhno žrtev za številne žrtve ženske zvestobe, ki si jih izneveril in zapravil! In ne boj se, da bi bil prevaran, ampak se raje boj, da ne bi koga prevaral pri sebi! Ne misli toliko na svojo korist, ampak bolj na korist tiste, kateri bi se rad zaupal! Potem ti bo šlo dobro - za kratek čas in nato za vedno.
31 Ali misliš, da boš živel še petdeset let? - A ne bi raje pomislil, da je vsaka sekunda tvojega zemeljskega življenja v Mojih rokah in, da lahko vsakemu podaljšam ali skrajšam življenje glede na njegovo poslušnost. Samo jaz vidim, kdaj je sadež zrel - tako ali drugače!
32 Pomisli torej, kaj je bolje: ali to - ali pa se želiš posvetit Meni in se s tem odpovedati vsemu iz čiste ljubezni do Mene? - Vedi, tudi to lahko storiš! – Pomisli pa, da mi polovična služba prav nič ne pomaga - če verjameš, da lahko z njo rešiš svojo svobodo.
33 Kajti glej, v svoji domnevni svobodi si le suženj svojega mesa, svojih želja in svojega svobodnega posvetnega poželenja in to med ljudmi, s katerimi se rad pogovarjaš o velikih stvareh in se v ozadju smeješ svoji neumnosti.
34 Toda vse tvoje telo in vse tvoje želje ti morajo postati globoko pokorno kot najboljši sužnji in takoj se moraš posloviti od vseh svojih norih navad in se v vsem takoj obrniti k Meni! - Poslušaj! – Rečem ti takoj! Kajti od zdaj naprej se ti bo vsakršno odlašanje zelo visoko zaračunalo.
35 Zdaj pa v svoji šibkosti sam presodi kaj bi bilo lažje in koristnejše - Ne bom ti več svetoval, kaj naj storiš, ampak ti povem le, da bo nagrada enaka tvoji poslušnosti.
36 Zato delaj kar želiš! - Meni je vseeno, prva ali druga možnost. – Vseeno pa ti svetujem, da ne ostaneš takšen, kot si bil do sedaj!
37 Glej, tudi ti si ves dolgi dan stal v brezdelju. Zato pojdi tudi ti v Moj vinograd in v njem tako ali drugače delaj zadnjo uro! In nekega dne ti bom dal, kar bo prav. Amen. - Jaz, večna Ljubezen in Resnica! - Amen.
Po pripombi
38 To dodatno besedo je treba tako kot vse druge dodati "dodatnim besedam" in jo prebrati neimenovanemu na posebej določenem srečanju - tega se ne sme sramovati, ampak naj bo zelo vesel, če želi postati sedmi učenec, kar bo ugotovil, ko bom izgovoril njegovo ime.
39 Če pa se bo hotel zaradi tega olepševati in opravičevati, kot je to navajen početi, potem bo tudi spoznal, kako daleč je še vedno od Mojega kraljestva in kako zelo je še vedno neprimeren za Mojega učenca!
40 Komur namreč veliko povem, temu bom tudi veliko dal in, če hoče izpolnjevati Mojo voljo, sem mu s tem že veliko dal, ko sem mu veliko povedal. - Če namreč gradbeni mojster postavi širok in prostoren temelj, na njem zagotovo ne bo zgradil polžje lupine, ampak mora zgradba ustrezati temelju. Če že zemeljski gradbeni mojster deluje tako pametno, koliko bolj bom to storil jaz, saj sem najmočnejši in najbolj razumevajoči gradbeni mojster neskončnosti!
41 Zato naj se zavedeni ne sramuje, ampak naj se zelo veseli Saj takih darov ne dajem zaman! - Toda vsak se mora najprej razodeti pred svetom in v svoji ponižnosti poveličevati Moje ime, če želi biti nekoč večno poveličan od Mene.
42 Malo zahtevam od vas, nagrada za to pa je neskončno velika! Zato se vsi veselite, da to od vas zahtevam, kajti Mojemu kraljestvu ne bo konca na veke. - Amen. To pravi Oče in Gospod vseh vas! Amen.
Zahvalna molitev služabnika
Jaz, grešni, ničvredni in najslabši služabnik, si drznem v svoji veliki nepoštenosti dodati še:
Slava, hvala in zahvala tebi najsvetejši in najboljši Oče, ki jo darujejo naša šibka, nečista srca! - Očisti nas vse s sveto močjo svoje neskončne ljubezni in usmiljenja! - da se ti bomo nekoč, najboljši in najsvetejši Oče, lahko zahvalili bolj dostojno in te hvalili bolj sveto, kot je bilo doslej mogoče v veliki noči naših grehov!
Najsvetejši in najboljši Oče, zahvaljujemo se tudi za veličastni dar tega novega brata, ki si nam ga dal v svojem najsvetejšem imenu! – Zato naj bo hvaljeno tvoje najsvetejše ime! Slava tebi Oče v Sinu in v Svetemu Duhu v tebi in iz tebe na veke vekov! Amen.
Jakob Lorber
Nebeški darovi, knjiga 1
Vprašanje glede "sedmega učenca"
24. November 1840. popoldne.
Kako naj ravnamo z domnevnim "sedmim učencem", saj ima Tvoj opomin, ki smo mu ga namenili, za prazno delo ljudi in napačno meni, da se ga hočemo znebiti. Naša iskrena želja je le, da bi ga približali sebi in ga s Tvojo mogočno pomočjo pridobili za Tvoje sveto kraljestvo?
1 Kar zadeva zelo slabotnega, ne skrbite; ta zelo slabotni se bo sčasoma že našel v vas. Če je volja slabotna, potem je slabotna v vsem; če pa je v svoji slabosti le voljan, potem ga bom sčasoma zagotovo okrepil! - Vzemite nase najbolj slabotnega in ga okrepite s svojo ljubeznijo; potem bom prišel in okrepil, kar je slabotno.
2 Ljubite, zaupajte in trdno verjemite, kajti v tem je velika skrivnost vašega uspeha. To je vse, kar potrebujete za ta čas, vse ostalo pa ob svojem času in nič pred njim. Amen, to pravi edini Sveti Amen Amen Amen.
Vprašanje glede zelo slabotnega
2. December 1840. popoldan.
Gospod! Najboljši in sveti oče! Kaj naj se zgodi z zelo slabotnim, ki noče priznati sladkega opomina Tvoje večne ljubezni in išče opravičilo pred svetom ter začne postajati izdajalec Tvoje skrivne notranje milosti, ki naj bi po Tvoji volji ostala skrita do časa Tvoje naklonjenosti? Vsi te prosimo, da nam v ponižnem spoznanju velike šibkosti in nečistosti naših src pokažeš, kaj naj storimo, da Tvoje sveto ime ne bo oskrunjeno pred ljudmi, ki živijo po svetu in ne po Duhu. - Oče, milostno usliši našo prošnjo Amen! -
1 Piši! Glejte, to so posledice, če ne ravnate točno po Mojih navodilih. Zakaj niste storili, kar vam je bilo naročeno? Zato morate pri vsem, kar počnete, vedno upoštevati, kakšne bi lahko bile posledice, če bi se le malo oddaljili od ravnanja v skladu s tem, kar vam vedno natančno povem! - Veste, da lahko in smem le svetovati in razsvetljevati, nikoli pa svobodnega človeka v ničesar prisiliti; naj se zgodi, če to želi sprejeti!
2 Kaj pa imate vi opraviti s tistim, ki ga Jaz ne poznam? Zanj nisem dal ničesar. Sem se dotaknil imena kogar koli? Glejte, kako bi ga dal zanj? - Če bi ravnali po tem pravilu, bi gotovo vedeli, koga je treba razumeti z njim; kajti takoj bi se pojavil v vsakem od vas in bi vam gotovo pokazal tistega zelo slabotnega, vi pa bi ga tudi takoj prepoznali. In, če bi bil navzoč tudi on, za katerega domnevate, si ne bi upal zase sklicevati na tako svetišče; in če bi tudi on tu in tam začutil udarec, bi ga to izboljšalo in v kratkem času bi bil osvojen. Tako pa je, če nekdo ne upošteva natančno Mojega nasveta in Mojega ukaza. Takrat bo vse propadlo in dobro seme bo poteptano ob poti in ne bo obrodilo nobenega sadu!
3 Zdaj seveda sprašujete, kaj je treba storiti? Pred dnevi sem vam rekel: Ljubezen, nežnost in potrpežljivost bodo nadomestile vse; in kar sem vam rekel takrat, vam pravim tudi danes, le z dodatkom, da domnevno zelo šibki ni tisti, za katerega ste mislili, niti niste vi, - ampak sem to Jaz sam v vas in vse vaše pomanjkljivosti vzamem nase pod to podobo, da jih nosim za vas, da trpim in umrem in tako v sebi ubijem vašo krivdo, - potem pa spet premagam smrt, da v vas vzniknem kot zmagovalec smrti in pekla, kar je vstajenje v človeku dejansko prerojenje. Sam bi tako postal sedmi učenec s ponovnim rojstvom med vami, to je v velikem razumevanju vašega srca. Kajti glejte, podoba vam je podana tako, kot bi uradno vsebovala življenjsko zgodbo vam znane osebe, četudi ne povsem po dejanju, ampak vsekakor po njenem duševnem stanju, ki ga mora prav tako najbolj opazovati vsak od vas, se pravi, vsak zase.
4 To pa je vedite, dano iz naslednjega razloga: veste, da vse zlo in laž izvira iz hudobnih duhov, ki prebivajo v človeku in si vsi prizadevajo, da bi pridobili človekovo voljo zase, da bi se z njo končno polastili njegove ljubezni - s čimer bi človek postal last samega pekla in to tudi zelo pogosto postane, če ni pozoren na svojo opominjajočo vest, ki se v človeku pojavi zaradi tega, ker po dejanju takoj zvežem srce - in tako ohranim ljubezen ali življenje v človeku na varnem, da se ga hudobni duhovi ne morejo polastiti. Od tod in zato se po dejanju pojavijo kot beseda nezadovoljstvo in obžalovanje, ki ju najdete zapisano v srcu iz Moje ljubezni, ki je to povzročila v človeškem bitju.
5 Ko pa se nekdo začne navzven in navznoter obračati k Moji besedi, postanejo ti duhovi zahrbtni in tihi v človeku in samo čakajo na ugodno priložnost, da bi se združili v nemiru, če bi opazili, da sem očitno prišel k človeku. Zato na to zlobno drhal opozarjam z ustreznimi zunanjimi prispodobami, katere lahko vsak naskrivaj prepozna v svojem srcu - nato pa se lahko pogleda in prečisti s takim posebnim darom milosti. Potem pa pridem, ko drhal na zunaj veselo opazuje, ampak navznoter spi - od znotraj čisto na skrivaj kot goli tat in nihče ne ve od kod sem prišel in kam želim iti. In zdaj glejte, drhal se mora sedaj ukvarjati z Menoj, s tem pa vam prihranim velik boj, v katerem bi bili vedno poraženi, če ne bi na ta pameten način prevzel takšnih stvari nase in vas rešil takšne nesreče.
6 Da se imenujem ,,zelo slaboten", je zato, ker moram biti moder in se ne smem pojaviti kot močan junak, ampak se moram pojaviti v moči vaše ljubezni, da se lahko potem drhal spravi Name in mi storijo to, kar so Mi v preteklosti storili Judje, farizeji, pismouki in veliki duhovniki. Potem bom dopustil, da se mi zgodi tudi to, kar se je tedaj zgodilo v Jeruzalemu - takrat je tudi za človeka najhujše stanje. Če pa je človek v tem času ostal zvest in pogumen v svoji ljubezni, se bom v človeku takoj dvignil v veliki moči in slavi, se naselil v njem in tako bo v duhu vstal z Menoj skozi to Moje vstajenje. Ker so vsi njegovi sovražniki s tem premagani, ubiti in odstranjeni iz njega, je potem tudi popolnoma prerojen in živ skozi vse, saj v sebi nosi življenje vsega življenja. Toda žal se to pogosto ne zgodi naenkrat, ampak se pogosto prikradem v vas kot tat, toda vi ostanete budni v svoji ljubezni do Mene le kratek čas in še vedno se pokaže, da je vaš duh res voljan, vaše telo pa šibko. Zato bi morali moliti, da bi v skušnjavi vztrajali in se ne bi razkropili, ko je pastir udarjen in ne bi zanikali Gospoda kot Peter, ampak bi mi kot Janez skrbno sledili do križa. Tam bi potem prevzeli skrb za zaupano ženo, kot močno prevzeto ljubezen in tam pričakali Moje vstajenje, ki se bo kmalu zgodilo! -
7 Glejte, zdaj veste kako je s to stvarjo. Kaj pa podoba še posebej pove, vam bom kmalu povedal s pomočjo služabnika od točke do točke v peresu ( Glej obvestilo z dne 6. December 1840 (HiG.03 40.12.06, založnik ), nad čimer boste vsi zelo začudeni. Kar zadeva omenjenega, zelo neumnega in najbolj nespametnega človeka, bodite za zdaj potrpežljivi in strpni do njegove neumnosti, saj je neumnega uma in mu povejte, da se ga ne tiče niti sončni prah. Naj pride k vam in mu povejte, kako stvari stojijo in da ste se le vi ponovno zmotili v svojem mnenju in da zato ni niti najmanj vpleten. Toda povejte mu tudi, da se tisti, ki se opravičuje prej, preden zagotovo ve, da je obtoženec, velikokrat vda sodišču! - Vse to si zaenkrat vzemite k srcu in se kmalu lotite dela, vse ostalo bo sledilo. Poslušajte in bodite blagi in modri Amen. To pravim Jaz, Sedmi, Amen, Amen, Amen.
"Zelo slabotni". (sedmi učenec)
5. December 1840, dopoldan od 1/2 10 do 3/4 12 ure. Pišejo: C.L.,S., And. in Ans. H.
Danes je Gospod po tem, ko je bila prej prebrana spremna beseda "Zelo slabotni (glej Nebeški darovi, 1. knjiga (HiG.01 40.11.04, založnik)", razkril naslednje besede skozi usta svojega služabnika:
1 Vsi boste razumeli, da jaz kot najvišje bitje, kot Bog od večnosti in kot Oče vseh ljudi, duhov in angelov v resnici ne delam takih stvari, kot so pravkar omenjene, da bi me pozneje v vaši navzočnosti kot dvojnika grajali in me na določen način opominjali, naj se izboljšam v stvareh, ki jih nikoli nisem storil. Če razmislite o tem malem, kar je bilo povedano, ali se vam ne bo samo od sebe postavilo skoraj nepredstavljivo vprašanje: Ali lahko Bog tudi greši, saj je Bog, tako v svojem svetišču, kot v svoji modrosti in tudi v svoji ljubezni? Od kod torej takšna obtožba proti njemu samemu? Toda ali ne pravite sami, da so Moja pota neizsledljiva in Moji nasveti nedojemljivi? Ja, glejte, tako je! Nihče od vekomaj se ni udeležil mojega posveta in nobeno angelsko oko ne bo nikoli ugledalo skrivnih poti moje modrosti in moje ljubezni.
2 Da pa bi dobro razumeli tega sedmega učenca, bom vaše občutke za kratek trenutek popeljal nazaj v veliki čas utelešenja Moje ljubezni. In kakor je od tam prišla na svet vsa luč in vsa pomoč, tako vam bo ta ista luč dobro osvetlila notranjost majhnega lešnika, ki sem vam ga jaz, vaš Oče, v tem sedmem učencu ali v zelo slabotnem učencu potisnil v zobe, da ga razprete.
3 Tako se sprašuje tudi Moja ljubezen: Ti, najčistejše Božje bitje, ki nikoli nisi sposobno niti najmanjše zmotne misli, kako je bilo mogoče, da sem Te ločil od Očeta, da bi se obremenil z vsemi grehi in z vso njihovo hudobijo na svetu, da bi se prikazal svojemu Očetu ali Božji svetosti v slabši luči kot sam, po katerem je vsa hudobija prišla na svet? - Kako si lahko postal morilec vseh morilcev? Kako si lahko postal prešuštnik vseh prešuštnikov? Kako si lahko postal lažnivec vseh lažnivcev? Da, kako bi lahko postal največji zaničevalec Božje svetosti? Da, kako bi lahko prevzel nase vse grehe, velike in majhne, od začetka sveta do njegovega konca, saj si bil Ljubezen samega Boga in Oče v tebi, kot ti v Očetu in Bog v tebi, kot ti v Bogu? In kako ti je lahko Božanstvo ob krstu v Jordanu z neba pred vsem svetom reklo: "Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerem imam veselje, njega poslušajte!
4 Glejte, lahko razmišljate, kakor hočete, pa ne boste prinesli ničesar razumnega. Bolj, ko se boste poglabljali v to vprašanje, bolj vam bo postajalo nerazumljivo, če ga boste resnično osvetlili in tako globoko razmišljali v sebi, kako je mogoče, da je najčistejše Božje bitje, resnično Življenje v Bogu samem, ki je Življenje vsega življenja in Luč vse luči, tako zelo obremenjeno s smrtjo vse smrti in s temo vse teme?
5 Glejte, če to lahko razumete, se vam ta mali napovedani lešnik zdel tako enostaven za razumevanje, kot bi bil v celoti razkrit pred vašim srcem. Toda to je velik korak, ki ga mora vsakdo narediti v svojem srcu in pomagati nositi križ večne ljubezni, da bo nekega dne delež velikega odrešenjskega dela, ki je do zdaj še nerazumljivo; premagovanje smrti in vstajenje. Zato bodite pozorni in najprej razumite to veliko skrivnost in v njej boste zagledali vsako poro zelo slabotnega človeka, ki bo svetlo osvetljena.
6 Veste, da je bil svet od začetka v vseh vrstah zla in veste tudi po kom in kako je do tega prišlo. Toda, kako je lahko svet v svoji hudobiji obstal pred Bogom, je drugo vprašanje. Svet je bil tako mrtev v svoji hudobiji in se zato ni mogel več soditi po nedotakljivi Božji svetosti. Zato ga je bilo treba nenehno soditi iz Božje usmiljene ljubezni, da je lahko ostal vsaj takšen, kakršen je bil; toda sami pravite: je stvar, ki je sojena, mrtva ali živa?
7 Zato vam ne morem povedati nič drugega, kot da vam pomagam pri vprašanju: Ali je avtomat mrtev ali živ? Vaš odgovor ne more biti drugačen kot: avtomat je mrtev, njegovo gibanje pa ni nič drugega kot umetna usmeritev mehanika. Glejte, točno tako je bilo s hudobnim svetom pred odrešenjem. Bil je le avtomat, ki ga je vedno usmerjala moja usmiljena ljubezen. Če bi vi imeli pred seboj sicer zelo ljubek in lep avtomat, ki mu je tako kiparska kot mehanična umetnost dala vse, tako da mu ne bi manjkalo nič drugega kot le samostojno življenje, da bi postal človek v vsej popolnosti, ali ne bi potem hrepeneli po tem, da temu avtomatu ne bi želeli le umetnega življenja, ampak resnično samostojno življenje? In, če bi zmogli kot jaz, ali se ne bi s svojim življenjem v duhu pritegnili k avtomatu in tako nujno pritegnili k sebi vse njegove napake in notranje slabosti ter se z njim na določen način oblekli.
8 Glejte, kako naj bi torej, ker sem jaz sam življenje in imam življenje v sebi in iz sebe, svetu, ki je nenehno obsojan, dal resnično svobodno in ne zgolj mehanično življenje?
9 Glej, ljubezen se je morala ločiti od Boga oziroma od prvotne svete moči, iz katere se je večno rodila in od nje Božja moč za večnost. Zato se je moralo to večno življenje iz sebe ali iz prvotne Božje moči ločiti od Boga in se spustiti v mrtvi svet ter vanj pritegniti smrtno, da bi tako izgubilo svojo smrtnost in spet postalo svobodno živo v in iz življenja iz Boga. Bog je namreč življenje vsega življenja, saj je Bog sam življenju in življenje je samo v Bogu. Tako je iz Boga izšlo življenje, ki se je obleklo v smrtnost mesa, da bi tako vse meso svobodno postalo živo v sebi po Božjem življenju, kakor je Bog sam živ od večnosti po istem večnem življenju ljubezni v sebi.
10 Glejte, to je zdaj velika skrivnost, zakaj je Božja ljubezen v človeku sebe naredila za zločinca vseh vrst in grešnika, da bi ne le eno meso, ampak vse meso bilo prežeto z Božjim življenjem. In ta ljubezen, tako preobremenjena s krivdo, se je morala zaradi splošne krivde ali smrtnosti, ki jo je prevzela, ponižati pred Božjo svetostjo do skrajne točke vseh točk in je morala prenašati vse možne obtožbe, da bi se lahko ponovno združila z Bogom. Tako je Očetu ali Božji svetosti zaupala vse, kar je iz Boga izšlo živo, a je zaradi samovolje in arogantne odtujitve od Boga ali od njegovega večnega reda postalo mrtvo.
11 Glejte, ko ste to dokaj dobro razumeli, vas bom sedaj malo seznanil tudi z obtožbami, ki mi jih je nujno povzročila Božja svetost, da boste izkusili nekaj, česar svet do zdaj še ni izkusil.
12 Veste, da je vse, kar je bilo ustvarjeno v vsej neskončnosti, po pričevanju mojega dragega Janeza nastalo in bilo ustvarjeno po Meni. Zdaj pa vzemite svet, ki je postal zloben, ki ga je Božja svetost vedno obsojala, da sem kot povzročitelj takega prekletstva moral nujno deliti tudi ta očitek Božje svetosti, saj svet in vse, kar je v njem, nista nastala sama od sebe, ampak samo od Mene. Ker je bil torej svet smrtno nasproten Božji svetosti, kako naj bi bil obstoj ljubezni, ki je ustvarila stvari, ki so obsojale Božjo svetost, drugačen od teh? - Zdaj pa pomislite na vsa brezimna dejanja ljudi. Glejte, zaradi vseh teh dejanj me je morala obsoditi Božja svetost, saj so bila sama dejanja obsojena kot pojav v svetu, ki so izhajale iz Mene. Kaj je bilo treba storiti?
13 Glej, odprti sta mi bili samo dve poti in sicer pot navzgor in pot navzdol, to je: vrnem se k Bogu, postanem eno z njim in z močjo njegove svetosti uničim vse, kar je izšlo iz Mene - ali pa se ločim od Boga, obremenjen z vsemi očitki, z najvišjim prekletstvom, tam oživim in posvetim svoja dela ter v svojem neskončnem ponižanju zadovoljim prav tako neskončno Božjo svetost. - Če ne bi bil sam neskončna ljubezen, kakor je Bog sam neskončna svetost, bi gotovo storil prvo. Samo moja ljubezen je bila zmožna neizrekljivo narediti izrekljivo, zanikala je svojo svetost in se naredila nesveto, saj se je obremenila z vso krivdo in s tem tudi z najtežjim bremenom smrti.
14 Samo vi poznate dogodek, ko sem molil k Bogu v vrtu Getsemani na tako imenovani Oljski gori, od katerega sem se ločil zaradi sveta,. Glejte, šele takrat se je v Meni popolnoma prebudila velika slepota Moje ljubezni in z najhujšo grozo sem videl neskončni prepad med seboj in Bogom; tam sem se resno pokesal, da sem zapustil Boga in se posvetil mrtvemu delu svojega praznega poželenja, - in takrat je bilo celotno stvarstvo v veliki negotovosti med bivanjem in večnim nebivanjem. Kajti, če bom spil kelih bo svet in vse kar je v njem, obstajalo še naprej - ali pa odložim kelih in svet in vse, kar je pod njim, bo propadlo v trenutku, ko bom odložil kelih.
15 Toda glejte, ko sta ljubezen in življenje v neskončni oddaljenosti od Boga postala šibka, se je Bog sam usmilil svoje ljubezni, jo okrepil in ji ukazal, naj izprazni čašo, postavljeno pred njo, ter ji na skrivaj rekel: "Med menoj in teboj se skrajnosti neskončnosti še niso dotaknile; zato se spusti v skrajno globino smrti, ki je skrajna meja v nasprotju z mojo svetostjo, da te bom spet zajel, kjer se sklene večni krog moje svetosti. Glejte, potem sem potrpežljivo hodil proti temu cilju, kjer sem na tej neskončni razdalji od Boga na križu vzkliknil: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" - in dalje: "Končano je!" in "V tvoje roke izročam svojo dušo" - ali dušo vsega življenja ali dušo, iz katere je izšlo vse, kar obstaja.
16 Glejte, če to malo premislite, boste dobro razumeli, kako sem med vami, grešniki, zelo slaboten in kako me mora Božja svetost namesto vas še vedno grajati v nekem namišljenem človeškem slabotnem stanju, da bi vsakega od vas posebej na novo odrešil in vas žive uvedel v Očetovo svetost. Glejte, tak človek, ki ga uporabljam in se do neke mere oblečem v njegovo bitje, da bi tako na prikrit način nosil vaše pomanjkljivosti, je podoben Simonu iz Cirene in bi prav tako lahko dosegel veliko nagrado, če bi mi le voljno pomagal za kratek čas nositi križ. Toda človek je slaboten in se boji vsakega bremena, najbolj pa bremena križa, zato mi ne preostane nič drugega, kot da storim to, kar sem storil nekoč, namreč da sam nosim križ za vse.
17 Zato vas mora v besedi "slabotnemu" to, kar se zdi osebno prilagajanje, prav tako malo motiti, kot bi vas motilo, če bi na primer slišali celotno življenjsko zgodbo velikega duhovnika Kajfa ali Pilata ali Iškarijota ali celo rimskega poganskega cesarja Nerona in drugih podobnih večjih in manjših grešnikov, ki se jih ne smemo spominjati; kajti glejte, z vsemi temi očitki sem se vedno moral pustiti obremenjevati. In prav tako sem zdaj zaradi vas spet obremenjen z vsemi vašimi slabostmi in pomanjkljivostmi in jih nosim za vas v tem nekoliko čudnem ovoju. Zato, kot že veste, vaši duši ne bo storjeno nič hudega, če bi zavestno, to je po svojem mesu kot Juda Iškarijot, želeli z menoj poseči v skrivnostno čašo življenja.
18 Če pa želite, vzemite to besedo pod imenom 'slabotnemu'; deluje - pazite! - v svojem srcu od točke do točke in si ga razložite v skladu s tem, kar ste zdaj slišali. Zdaj sem vam kot Petru dal ključe do svojega kraljestva. Ta 'slabotni' je Moje zakrito kraljestvo v vas. Odprite ga s tem ključem in videli boste čudeže, ter odkrili resnična duhovna čudesa v sebi in okoli sebe.
19 Če se kljub vsemu vašemu preučevanju komu še vedno zdi kaj v njem zakrito in težko, kot se je nekoč zdel trd nauk, ki so ga poznali apostoli, se v vsej ljubezni obrnite k Meni in bodite prepričani, da vas ne bom pustil na cedilu. Zdaj namreč ne pravim več: Pojdite k Mojemu služabniku in slišite Mojo milost o tej stvari skozi njegova usta, ampak zdaj vam rečem: Pridite k Meni z zvestim srcem, da vam bom sam dal milost in bodo vaša usta tudi govorila posvečeno razumevanje vašega srca, pripravljeno zame. Čeprav lahko svobodno sprašujete služabnika, iz njegovih ust ne boste izvedeli ničesar drugega kot to, kar bom v vas izrazil s svojo ljubeznijo do Mene samega, Amen. To je tisto, kar pravim Jaz, Resnični sedmi Amen.
Jakob Lorber
Nebeški darovi, knjiga 3