O duši otrok
Ze 53.pogI.
Da je duša otrok deloma vzeta tudi iz duše staršev, dokazuje fizična podobnost otrok in staršev. Kar je drugačnega, to ostane drugačno in fizično ni podobno roditeljema. Kar pa je od roditeljev, to se fizično izrazi s podobnost jo z roditelji in starši po tem spoznajo svoje otroke.
O resnosti vzgoje otrok
JI. 8.6.1840
»O Gospod! Kakšna naj bo vzgoja človeških otrok, da bi postali sposobni, da bi se nekoč imenovali Tvoji otroci?« Piši torej! To je dobro in prav postavljeno vprašanje, na katerega vam bom Jaz dal popolnoma določen odgovor. Ampak glejte, če vam to prav osvet1im, da boste zvesti pastirji svoje majhne črede, ki vam je bila dana iz globine, da jo s svetim ognjem Moje ljubezni privedete do viška vse ponižnosti in s tem na pot vsega življenja. Toda potrebno bo veliko truda in ta trud bo poplačal vašo meseno naslado, ki ste jo mnogokrat uživali s svojimi ženami, zaradi česar je bila vašim otrokom dodeljena prešuštniška obleka in spomenik v razdejanem Jeruzalemu ter širok in globok grob pod ruševinami Babilona.
Kajti glejte, če bi bili ponovno rojeni ali prerojeni iz duha Moje ljubezni, potem bi devico, ki ste jo poželeli za ženo, pred tem lahko očistili v tokovih žive vode, ki bi v neskončnem obilju privrela iz vašega bitja. In tako bi bil vaš zakon potem nebeški in vaši otroci (spočeti v angelski slasti, ki je prava združitev ljubezni z modrostjo) bi bili potem otroci iz nebes in bi bili že napol prerojeni in bi seme duha v njih kmalu dozorelo v sad nove Zemlje, ki je posajen v velikih vrtovih novega Jeruzalema. In vzgoja bi vam postala v veliko veselje pred očmi vašega svetega Očeta. - Ker pa ste svoj zakon sklenili v temini sveta, da bi opravljali dela smrti in spočenjali sadove pekla, ki so vaši ljubi, razvajeni otroci - tako je tudi težko vzeti strup kačji zalegi.
In do tega ne more priti drugače kot s celotno zadušitvijo mesa in popolnim prevzemom volje, ker je samovolja takih otrok popolnoma peklenska ali satanska, kjer ni niti ene same iskre, ki bi bila čisto nebeška.
Če pa menite, da vam tu govorim preveč, vam odgovarjam: Preizkusite svoj zarod in našli boste le samoljubje, zavist, jezo, lenobo, odpor do vsega resnega in skrivno, odločno nasprotovanje vsemu Božjemu, zaradi česar jih je samo s kaznimi ali posvetnimi nagradami" mogoče pripraviti do tega, da se iz trdih katekizmov naučijo nekaj bornih stavkov. In zdaj, ko ste take stvari odkrili pri svojih otrocih, potem odkrito povejte in priznajte, da vam Jaz to govorim zgolj zaradi Svoje zelo velike ljubezni za dobro vaših otrok in vas samih, da so vaši otroci pravi otroci pekla.
Če hočete zdaj iz svojega zaroda na novo ustvariti otroke ljubezni, morate biti slepi za ljubek in mehak obrazek in gluhi za vsako od njihovih [neumnih] želja in morate biti že zelo zgodaj pozorni na vsako iskro njihove hudobne samovolje, tako da nastane prostor za Mojo ljubezen in novo voljo, ki bo izšla iz nje.
Vse, kar otroci [trmasto] zahtevajo, jim morate odreči, tudi če bi bilo dobro, zato da zaradi vdaje ter pravične in zdravilne poslušnosti v njihovih srcih ne oživi njihova, temveč vaša volja.
Vedno kaznujte samovoljo in trmo, lenobo, odpor do Božjega, v srcu plazeče se omalovaževanje zdravilnih opozoril kot tudi Mojega imena in vsega s tem povezanega.
Za pravilno ravnanje otrok ne hvalite in jih še manj nagrajujte! Prijazno resno jim povejte, da so opravili delo nove volje, s čimer so Očeta v nebesih že malo razveselili. In če je otrok iz lastne pobude v času, ko ni imel obveznosti, naredil nekaj za okrepitev telesa, kar izgleda kot dobro, potem ga zelo podrobno izprašajte, kaj ga je pripravilo do tega. In ko boste v celoti izvedeli, ali se je to zgodilo zaradi samoljubja ali iz ljubezni do dolžnosti ali ljubezni do vas ali iz ljubezni do Mene, vedno v skladu s tem uravnavajte vaše nezadovoljstvo ali naklonjenost.
S svojimi ljubkovanji pa bodite varčni kot zima s toplimi dnevi, da ne bi uničili mladik v skušnjavi, ki bo sledila, enako kot pozna slana uniči pomladne cvetove. Pogosto pustite pihati mrzle vetrove, da se v dobro duha očisti kužni zrak okoli mladega srca.
Učite dečke, da ubogajo in dajte jim spoznati vzrok poslušnosti v Moji ljubezni. In kaznujte njihovo radovednost in preveliko igrivost in jih strogo navajajte k miru.
Deklice pa držite doma in ne dovolite, da bi se v njih prebudila kakršnakoli najmanjša radovednost. In nikoli niti najmanj ne ustrezite kakršnikoli želji, preden vam ni popolnoma jasen njen najskrivnejši vir. Skrbno pazite, da se ne bodo družili s tujimi otroki, ki imajo posvetno vzgojo, sicer ste sami pritegnili težke oblake, ki prinašajo točo. In prizanešeno ne bo niti enemu žitnemu klasu.
Z večjo starostjo otrok naj se vaša pravična strogost še posedmeri.
Raje poslušajte jok svojih otrok, ki se čutijo prizadete zaradi svojega pogubnega napuha, kot pa njihovo škodoželjno veselje ob vedno ošabnih posvetnih zabavah, da boste postali enaki angelom v nebesih, ki se zelo veselijo tistih, ki na svetu [skesano] jočejo.
Togotna deklica naj se posti sedemkrat dlje, kot je trajala njena jeza, da bo postala krotka kot golob.
Vaša ljubezen naj jim bo prikrita tako kot Jaz vašim očem, da se novi, sveži sad ne bi zadušil v vročini neprimernega ognja. In tako kot se kaže sad, ki poganja iz novih semen neba in postaja vedno čvrstejši, in kot je v njihovih srcih vedno bolj in bolj vidna prava, čista ljubezen do Mene in iz tega dejavna vera, tako naj se tudi odpira vaše srce v razumevajoči ljubezni do [duhovno] prerojenih otrok.
Glejte, to je pot življenja za vaše otroke! In ta je edina in ni druge razen te, kot ni drugega Boga razen Mene. Kdor hoče hoditi po njej, ta bo našel blagoslov in spoznal, da je iz Mene. - Kdor pa bo delal po knjigi sveta, ta bo tudi zagotovo našel svoje plačilo pri vladarju sveta v mlakuži večnosti. - Amen. Jaz, Bog, Najsvetejši, in Jezus, kot Oče. - Amen.
Najvažnejša pravila blagoslovljene vzgoje otrok
VEv IV/220 žn VIII/22 (7)
Gospod: Otročičke zgodaj učite ljubiti Očeta v nebesih, pokažite jim, kako dober in ljubezniv je On, kako je vse, kar obstaja, nadvse dobro, lepo in modro ustvaril v največje dobro ljudi in kako je še posebno naklonjen majhnim otrokom, ki Ga nadvse ljubijo! Pri vsaki posebni priložnosti jih opozarjajte, da Oče v nebesih vsemu ukazuje in ureja vsa dogajanja, tako boste srca malih obrnili k Meni in kmalu se bo v njih začela razcvetati Moja ljubezen! Če boste tako vodili otroke, bo vaš lahek trud kmalu obrodil prave zlate sadove - sicer pa trnje in koprive, na katerih ne raste niti grozdje niti fige!
Gospod: Z otroki je treba ravnati in jih vzgajati s pravo in resno ljubeznijo. Vsako razvajanje in popustljivost s strani staršev je velika škoda za dušo otrok, ki se-bo štela kot krivda staršev. Modri starši bodo blagoslovljeni tudi z modrimi otroki. - Pri vzgoji otrok pa je prisila potrebna toliko časa, dokler dobro, ki je v zakonih, ne postane prostovoljna in vesela poslušnost. Ko pride do tega, je otrok obveznost zakona v sebi odstranil in postal svoboden človek.
Nadaljnja navodila o vzgoji otrok
VEv IV/124
Gospod: Glavni vzrok, da se duše ljudi pokvarijo, temelji na slepi ljubezni vzgoje otrok. Drevesce pustijo rasti tako kot pač raste in z zelo neprimernimi razvajanji še marsikaj prispevajo k temu, da bi deblo raslo prav ukrivljeno. Ko pa se deblo enkrat utrdi, potem ponavadi vsi poskusi, da bi ga upognili, koristijo malo ali nič več; krivo zarasla duša bo le redko kdaj postala popolnoma ravno deblo!
Zato upogibajte svoje otroke v njihovi lahko vodljivi mladosti. Otrok je do sedmega leta še vedno bolj žival kot človek. Kar je pri otroku človek, to je večinoma še pokopano v globokem spanju. Ker pa je otrok veliko bolj žival kot pa človek, ima tudi zelo veliko živalskih in zelo malo resnično človeških potreb.
Nudite jim zato le najnujnejše! Zgodaj jih navadite na različna pomanjkanja. Pridnih nikdar pretirano ne hvalite, z manj sposobnimi in pridnimi pa tudi ne bodite preostri, temveč ravnajte z njimi s pravo ljubeznijo in potrpežljivo.
Skrbite, naj se vadijo v marsičem dobrem in koristnem in nobenega, še tako pridnega otroka, nikoli ne naredite za oholega, samoljubnega ali takšnega, ki bi samega sebe precenjeval. In posebno tistih otrok, ki so lepe postave, ne delajte z lepimi in bogatimi oblekami še bolj ohole in ponosne, kot so že tako ali tako radi po naravi. Glejte, da bodo čisti, vendar nikdar iz njih ne delajte hišnih malikov, tako jih boste že od rojstva dalje postavili na tisto pot, po kateri bodo v svoji zrelejši mladosti dospeli do tja, kamor vi vsi pridete šele preko Mene. Devica bo nedolžna in čista dosegla stan častivredne matere in mladenič bo z moško zrelo dušo in prebujenim duhom dosegel moška leta v blagoslov za svoje in za vse ostale ljudi.
Če pa živalskim poželenjem in strastem svojih otrok preveč popuščate, boste s tem tudi vsem pregreham odprli nova in široka vrata, skozi katera bodo trumoma pogubno prodirale v ta svet. In ko bodo enkrat tu, se boste zaman borili proti njim z najrazličnejšimi vrstami orožja in ne boste ničesar opravili proti njihovi oblasti in veliki moči! - Negujte torej drevesce, da bo njegova rast vedno usmerjena naravnost proti nebu in ga skrbno očistite vseh izrastkov.
Nasveti za prehrano dojenčkov
Ze 62.pogl.
Gospod: Kako mora človek ravnati že od svojega rojstva dalje, oziroma kako morajo ravnati z njim, da bo v zrelosti svojih let lahko upošteval tisti duhovni in telesni dietni red, k;i mu bo edini omogočil doseči mimo, visoko starost in prav zaradi te visoke starosti duši zagotovil resničen, trden, večen obstoj?
Otroka, pri katerem se že v zibelki pokaže, daje zelo občutljive narave in ga razni vplivi lahko hitro razdražijo, se mora hraniti s takimi jedmi, ki ne. ogrevajo krvi, temveč jo le blago hladijo.
Če mati doji otroka, naj se vzdrži alkoholnih pijač in predvsem čustvenih reakcij; zaradi tega se namreč v njenih prsih naselij o določene specifike oziroma značilnosti, ki pa so hrana za duha jeze - skratka, vzdrži naj se takih jedi in pijač, ki proizvajajo preveč žolča ali le-tega pretresajo. Taki materi absolutno ne priporočam stročnic, posebno fižola, pač pa zmerne mesne juhe, tudi pečenko iz mesa čistih živali in močnate jedi iz pšenice, rži in bele koruze; koristil ji bo tudi v ne premastnem mleku kuhan ječmen ali riž.
Če pa mati ne doji otroka sama, temveč ta pije mleko pri tako imenovani dojilji - kar sicer nikdar ni prav dobro -, je treba, prvič, najprej dobro poznati doji1jo, kakšnega duha je in če se pokaže, da je dobra in krotka duša, mora, drugič, upoštevati enako dieto glede hrane in pijače in krotenja svojega temperamenta, kot je to predpisano za matere.
Če mati ali dojilja doji otroka, ga mora ta odvaditi od prsi, ko se pokažejo prvi zobje.
Dober nasvet za doječe matere
VEv VI/80
Gospod: Mlad zakonski par ima že enega otroka, in sicer dečka. Komaj nekaj tednov star otrok je trpel zaradi hudih krčev, in sicer zaradi strahu, ki ga je mati doživela še v otroški postelji, ko je v sosednji hiši prišlo do požara, ki pa so ga hitro pogasili. Mladi starši kot tudi njihovi še živeči starši so poskusili vse, da bi otroka ozdravili te težave, toda vse je bilo zaman.
Ko sem Jaz stopil v hišo in so Me prepoznali, so padli pred Menoj na kolena in rekli: »O Mojster, Tebe je k nam zares pripeljal sam Bog, da bi nam ozdravil našega edinega otroka! Oh, goreče Te prosimo za to! Da Ti je vse mogoče, to vemo že dolgo.«
Rekel sem Jaz: »Vstanite, kajti ne spodobi se, da ljudje pred ljudmi klečijo na kolenih!«
Mlada zakonca sta rekla: »O Mojster, mi pa vemo, da si Ti več kot človek, zato se pač spodobi, da se pred Teboj vržemo na kolena! O, pomagaj najinemu otroku!«
Rekel sem: »No, no, vstanita torej in Mi prinesita bolnega otroka! «
Starši so se tedaj hitro dvignili s tal in Mi prinesli otroka. Jaz pa sem položil nanj roke in ga blagoslovil in v trenutku je otrok postal tako vesel in zdrav, kot da mu nikoli ne bi nič manjkalo.
Nato sem rekel mladi materi: »Ti bodi od sedaj naprej previdna! Če te je kakšna stvar močno razburila in imaš otroka še pri prsih, toliko časa ne doji otroka, dokler se popolnoma ne pomiriš! Kajti z materinim mlekom lahko nastanejo v telesu in celo v duši otroka najrazličnejše težave. Zapomnita si to!«
Vzgoja vročekrvnežev
Ze 62.pogl.
Gospod: »Ko otroci, ki so po naravi razdražljivi, znajo hoditi in govoriti, jih morate zaposliti z različnimi mirnimi in za otroka koristnimi igricami in pri tem morate biti vedno pozorni na to, da se takšni otroci nikoli preveč ne razgrejejo, niti z gibanjem in še mnogo manj zaradi psihičnega vznemirjenja; odstraniti morate vse, kar bi jih tudi v najmanjši meri lahko razjezilo.
Če pa pri tem ali onem kljub vsej previdnosti opazite, da pogosto prihaja do razburjenj, tedaj ne smete opustiti smiselne kazni, ki pa je ne opravite tako hitro z udarci, temveč mnogo učinkoviteje in koristneje s smotrnim postenjem; kajti jeze nič ne ozdravi bolje kot lakota in stradajoči so najmanj razpoloženi za revolucijo, medtem ko jim sitim sploh ne bi bilo za zaupati.
Za otroke je zelo dobro (če jih morate kaznovati zaradi takšnih razlogov), da jim razložite in rečete, da jim nebeški Oče ni poslal kruha, ker so bili poredni. Ko pa bodo spet čisto pridni in bodo nebeškega Očeta prosili za kruh, jim ga bo takoj spet dal. S tem pozornost takšnih otrok usmerimo k Bogu in v njihovo mlado dušo se bo vedno globoko vtisnil o, da so v vsem odvisni od Boga in da je On najzvestejši plačnik dobrega in slabega.
Ko pa takšni otroci potem postanejo prav mirni in spodobni, ne smete zamuditi tega, da jim zelo jasno pokažete, kako ima nebeški Oče z njimi prav veliko veselje in jim vsakodnevno zjutraj, opoldne in zvečer kliče: »Naj ti ljubi malčki pridejo k Meni!«
Če boste otročiče vodili na ta način, potem boste kasneje imeli z njimi malo težav; če pa jih ne boste vodili tako, jih bo pa v kasnejšem času že nekoliko težje spraviti na pravo pot in izpolnil se bo pregovor, ki pravi, da starega drevesa ni več mogoče upogniti, razen včasih s strelo in viharjem - pri čemer je redko, da takšno drevo ne utrpi nobene škode. Ko taki otroci povsem odrastejo in so že dosegli popolno samospoznanje, pa tu in tam še kažejo vidne znake razdražljivosti, potem jim predvsem priporočite, naj v vsem živijo zelo zmerno, hodijo zgodaj spat, zgodaj vstajajo, se dlje časa vzdržijo alkoholnih pijač kot tudi mesa nečistih živali in ne obiskujejo tistih krajev, kjer v slabo zabavo gledalcev predvajajo razne spektakle, posebno pa ne tistih krajev, kjer plešejo in igrajo. Te vrste stvari se morajo takšni vročekrvneži izogibati za dlje časa, nekateri celo za zmeraj.
Za takšne ljudi obeh spolov je tudi zelo dobro, če se kmalu poročijo. Kajti pohota je pri vročekrvnežu veliko hujša kot pri pohlevnem človeku. Glavno pa je, da takšni ljudje poleg naravnega negovanja zdravja tudi prav pogosto molijo in berejo, ali si dajo brati duhovne knjige, če sami ne znajo brati. To jim bo utrdilo dušo in sprostilo spone duha, ki ga je zelo lahko popolnoma sprostiti, če takšno vrsto ljudi prevzame Moja ljubezen. Ker so takšni ljudje bolj izpostavljeni skušnjavi kot drugi, so prav zaradi tega toliko bližji Moji milosti. - Prav ti ljudje so tisti, iz katerih lahko nastane nekaj velikega, če pridejo na pravo pot ker imajo v sebi primeren pogum. Iz teh ljudi nastanejo, duhovno gledano, ladje in palače v Mojem kraljestvu, zgrajene kot iz hrastovine in marmorja. Iz gob in trstike pa nasprotno na lahek način ne nastane kaj boljšega, kot je to v njihovi naravi.
Nasvet za dozorevajoče deklice
G.M 13.6.1872
Ljubi Moj sin! Obrnil si se na Mene, da bi izvedel za pomoč za svojo bolno rejenko. Da bi okrepil tvojo vero, ti bom tudi odgovoril. In tako torej vedi, da ne more nastati nič dobrega, če na eni strani popravljaš poškodovana mesta, na drugi strani pa spet povzročaš škodo.
Zdravnik, ki je zdravil tvojo rejenko in je s preparati hotel uravnati motene funkcije v spodnjem delu njen'ega telesa, ki jih je deloma spet tudi spravil v red, je tako pač večkrat dosegel svoj namen; vendar je s tem, daje bolezen samo spodkopal in ji vzel oporo, ni iztrebi!. In kakor hitro sta si narava ali ves organizem opomogla od oslabitve zaradi zdravniških, sredstev, se je bolezen spet pokazala.
Da bi zdaj popolnoma izkoreninili to bolezen, ti moram razložiti nekaj nadaljnjih podrobnosti, da boš lahko pravilno razumel tudi Mojo, to je pravo zdravilno metodo.
Glej, otrok Moj, ženski spol mora v svojem življenju preživeti tri glavne faze, katerih spremembe (zlasti še v sedanjih situacijah) pa se nikoli ne dogajajo tako neopazno, in če jih podpirajo še druge organske napake včasih celo lahko postanejo usodne za trpeče telo.
Od rojstva dalje do razvoja deviške starosti je deklica pravzaprav brezspolna, čeprav že ima vse organe za svoj bodoči poklic, to pomeni, da vsi nagoni za kasnejše namene spijo in tudi za to določeni organi se obnašajo pasivno, medtem ko se preostali del telesa razvija. Kakor hitro pa se približa! stanje deviškega življenja, pride do spremembe vseh funkcij v ženskem telesu, da bi vzcvetela deklica postala sposobna za to, za kar sem jo Jaz določil, ker sem ženo postavil na svet kot razmnoževalni organ človeštva. Ta celotna sprememba prinese v ženski kompleks telesa in duše drugo fazo. Ko dekle potem kot žena izpolni svoje poslanstvo, v napredovani starosti nastopi tretja faza, namreč, žena kot mati se, vsaj v svojih notranjih funkcijah, spet povrne v prvo fazo brezspolnosti, ali bolje rečeno nadaljnje nezmožnosti spočetja!
Ker sta vstop v deviško stanje in tudi izstop iz stanja materinstva in sposobnosti rojevanja pogojena s celotno spremembo funkcij, ki so bile do takrat aktivne, tedaj pogosto nastanejo motnje, bolezenski pojavi in drugi neprijetni simptomi, glede na to, ali je oseba živela skladno z naravo ali ne (kar je seveda odvisno tudi od njene zgradbe in naravnega nagnjenja). Krivdo za te motnje, ki v napredovani starosti izhajajo večinoma iz lastnih napak, gre ob prvem vstopu v čas zmožnosti spočetja pogosto pripisati tudi podedovanim ali od matere na otroka prenesenim napakam, jih je pa ravno zaradi tega mogoče temeljito ozdraviti samo s celotno spremembo do takratnega načina življenja.
Zakaj glej, Moj sin, vse, kar ohranja človeško telo, ga gradi, kar le-to vsrkava in izloča, vse to je proizvod življenjske sile krvi. Če je kri polna pokvarjenih sokov, ki jih odvaja zdravim organom, kaj tedaj lahko nastane drugega kot to, da organ potem sam zboli in svojih nalog ne more izpolnjevati v takšni meri, kot to od njega zahteva celoten človeški organizem. V organih pa se šele tedaj pokaže pomanjkanje zdrave, naravne prehrane in načina življenja.
Navadni zdravnik bo organ zdravil večinoma tako, da ga bo spodbujal k večji aktivnosti. Pri tem pa čisto pozabi, da pravzaprav ne povzroča motnje organ, temveč kri, ki priteka vanj. In tako je podoben možu, ki hoče zamašiti luknje v vrču, ki jih povzroča uničevalni element, ki ga vliva vanj, namesto da bi njegovo vsebino zamenjal za druge tekočine in zato bo njegovo krpanje kar precej dolgotrajno.
Torej, tvoja rejenka trpi ravno zaradi motenj bližajoče se spremembe v naslednje, zrelejše stanje. In da bi to ozdravil, ter ji olajšal ta pričetek in jo usposobil za naslednje stanje, moraš misliti tudi na to, da bi njeno kri očistil nečistih elementov. Kajti, kar se na njej kaže, so samo nečiste snovi, ki jih hoče narava le izločiti!
Očistiti kri pa ne pomeni uporabljati medicinska sredstva čiščenja, temveč otrokovo življenje vrniti v naravni red, ga odvrniti od vseh dražečih, pokvarjenih jedi! Tako se kri polagoma očisti slabih snovi, organom dovaja boljša sredstva za delovanje in do izločanja prihaja bolj redno in na naravnejši način.-Organ sam bo ozdravljen (sicer počasi, ampak temeljito) in z njim vred vsi drugi povezani deli celega organizma.
In zdaj ti povem, kako moraš začeti, da bo mogoče izpeljati to čiščenje! - Tudi tu ti bom jasno razložil, da bi deloma premagal tvoje predsodke, kijih gojiš že od nekdaj.
Glej, biti »dobro hranjen«, veliko in pogosto jesti, za zdravje ni vedno koristno! Človeško telo za svojo ohranitev potrebuje zdaleč manj, kot vi mislite, da morate stlačiti vanj. Naraven način življenja, brez (prevelike količine) mesa ubitih živali, brez ostrih začimb, brez kave, vina ali piva, bi ljudi ohranil veliko bolj zdrave kot pa način življenja, ki je zdaj v navadi, ko večino časa svojega življenja preživite ob hranjenju in pitju.
Zato pri svoji rejenki upoštevaj naravno dieto. Opusti vso tako imenovano hranilno, dražečo hrano, daj ji jesti črnega kruha in zrelo sadje - in težava se bo zmanjšala in posledično bodo sčasoma popolnoma izginile motnje v spodnjem delu telesa. Pogosto jo vodi na prosto! Svež zrak (očiščen s sončno svetlobo) in zmerno gibanje na njem bosta pospešila in olajšala izločanje, okrepila organe in poživila kri.
Taka so Moja zdravila, ki sem jih za ljudi ustvaril že v pradavnih časih. In pripisati gre samo vašemu lastnemu napačnemu pojmovanju, če si, namesto z elementi in pretokom ljubezni in milosti kot sredstvi iz duhovnih virov, krajšate in uničujete življenje z zdravili iz najbolj grobe materije, s strupi in kislinami in se tako prepuščate zgodnji smrti!
Upoštevaj Moj nasvet in kmalu boš videl, kdo ima prav - vaši zdravniki ali Jaz, univerzalni Odrešenik (Zdravilec)! - Amen!
Sadovi slabe in dobre vzgoje
VEv lV/217
Gospod: Če posvetni ljudje dobijo otroke, ti ne morejo biti vzgojeni drugače kot na način, s katerim so njihovi starši prišli do posvetne sreče, namreč z raznovrstno posvetno modrostjo... Ves trud usmerijo v zgodnje izobraževanje in ostrenje razuma, k temu otroka čimbolj spodbujajo z raznimi darili in odlikovanji. Pri tem ga že v najzgodnejšem času, kolikor je to mogoče, urijo v samoljubju in pohlepu [hkrati] z oblikovanjem razuma, oblačijo v fine in okrašene obleke, da jih pogosto že v desetem letu zaradi gole nadutosti ni za spoznati. Gorje revnemu otroku ali tudi kakšnemu drugemu revnemu človeku, ki tako zmotno vzgojenemu otroku ne izkaže želene časti ali ga celo zasmehuje - ta si je pri takšnem otroku za vedno nakopal sovražnika! Kako pa potem pri takšnem človeku lahko še pomislimo na pravo notranjo življenjsko moč?! Kje je človekovo gospostvo nad celotno naravo in nad elementi, iz katerih končno sestoji in mora biti sestavljeno vse ustvarjeno?!
Če se pa pri človeku najprej in predvsem vzgaja srce in se temu šele potem na lahek in učinkovit način pridruži oblikovanje razuma, postane na ta način prebujeni razum živi svetlobni življenjski eter, ki obliva dušo, tako kot sončni eter valovi okrog Sonca, iz katerega potem prihajajo vsi tisti čudoviti učinki, ki povsod oživljajo to Zemljo.
Pri pravilnem oblikovanju človekove duše le-ta je in ostane nekaj notranjega in dejavnega, in je to, kar vi imenujete »razum«, izžarevajoče učinkovanje notranjega delovanja duše. Zunanja svetloba razuma duši osvetljuje vse še tako kritične zunanje razmere in volja duše potem preide v to zunanjo svetlobo in čudežno povzroča vse oplojevanje in uspevanje. Zakaj, ker je človeški red uravnan po Mojem redu, tudi volja in zaupanje prav tako izhajata iz Mene ali iz Mojega vsemogočnega hotenja, ki se mu mora ukloniti vsako bitje. Kar potem tako naravnan človek hoče, to se mora zgoditi daleč naokrog, ker je zunanja življenjska sfera [takšnega] človeka prežeta z Mojim duhom, ki mu je vse mogoče.
Jakob Lorber
Zdravje in negovanje zdravja