Ljubezen do Boga in ljubezen do človeka. - Godovni dan mlade duše
28. maj 1841, zjutraj
Prevod A.P.
1. Tisti, ki je hči Ans. H., in danes praznuje ne prav pomemben godovni dan njenega zemeljskega imena – napiši naslednjo Mojo besedico, da bo iz te spet lahko prepoznala že v zibelki pogosto slišan Očetov glas, zato je bila kot majhen otrok tako jokava, če se Oče s sladkim glasom ni takoj oglasil.
2. Gabriela! Ali ti je Moj očetovski glas postal tuj? Me ne ljubiš več tako, kot si Me ljubila v zibelki?
3. Gabriela Moja! Ne smeš Me pozabiti! In na skrivaj skozi okno ne obračaj svojih oči in svojega srca vitkim mladim moškim, hrepeneč po poroki, in sicer danes temu, jutri onemu, pojutrišnjem tretjemu in tako dalje, ampak vedno misli Name in svoje oči in svoje srce obrni k Meni in ljubi samo enega! In ta eden Sem Jaz, Tvoj Sveti, najbolj ljubeči Oče.
4. V tej edini pravični ljubezni boš živela srečno časno in potem večno v naročju Tvojega Očeta!
5. Glej, draga Gabriela, človeška ljubezen je nekoristna, če ne izhaja iz Moje ljubezni.
6. Če pa se nagibaš od Mene k nekomu drugemu in si to želiš, tedaj se prepričaj, če je v lasti Moje ljubezni! Če je, je enak tebi in tvojemu srcu najbližji. – Če pa ni, ga obravnavaj kot tavajočega brata, ki še vedno hodi med nebesi in peklom in usmerja svoj pogled bolj proti breznu večne noči, kot proti Meni, njemu še vedno popolnoma neznanemu 'Očetu'.
7. Svetloba pravične ljubezni te bo usmerila proti Svetlobi, od koder v duhu izhajaš ti in svetloba ljubezni. – Toda raziskovalec brezna, bo tvoj pogled obrnil tja, kamor je obrnil svojega. Ko bo temno brezno použilo njegov vid, bo pri naslednjem koraku padel v brezno in njegov padec bo tebe prisilil, da padeš z njim. In potem te bo težko spet najti v breznu noči in te osvoboditi verig, ki bi jih zlobna posvetna ljubezen tisočkrat skovala okoli tvojega nežnega srca.
8. Zato, draga Moja Gabriela, ljubi samo Mene! Bodi tako popolnoma zaljubljena Vame, kakor Magdalena! In s srcem glej le na tistega, ki ti ga bom predstavil napolnjenega z Mojo ljubeznijo! Toda vsakega drugega spoštuj in ljubi, saj je tudi on človek!
9. Toda bodi usmiljena do ubogih in moli k Meni Tvojemu Bogu in Očetu za tiste, ki tavajo in padejo, tako boš popolnoma Moja draga, srečna Gabriela – tu in tam, večno v Mojem naročju.
10. Naj ti bo ta besedica dragoceno darilo za tvoj zemeljski godovni dan! – In, ko spet zaznavaš svoje lastno, notranje ime, pomisli, da Jaz, Tvoj večni, Sveti in najbolj ljubeči Oče, nisem nikoli daleč od tebe, zdaj in kot večno! Amen.
11. Misli Name, draga Gabriela! Jaz, Tvoj Oče, ti pravim, da si Moja draga Gabriela in taka ostani za večno! – Amen, Amen, Amen.
Jakob Lorber
Nebeški darovi