Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Jakob Lorber
Duhovno sonce – 1,1- 8

Iz angleščine prevedla Mila Mrežar
V duhovnih delih se pogosto uporabljajo izrazi: zjutraj, poldan, večer in noč kar pomeni: vzhod, jug, zahod in sever.
Stari merilni pogoji: 1 klafter = 1,90 metra; 1 nemška milja = 7,42 km

Božje kraljestvo

1 Trušč sveta ne prodira v božje kraljestvo. Z žarečim pogledom gledamo v tihe  duhovne višine in vidimo, kako se kraljestvo Resnice nagiba k zemlji. Njegova nebeška luč igra v naših dušah in Njegov sveti ogenj teče skozi naša bitja. Iz najglobljih virov srca se večno življenje prebija.
2 Kako čudovito veliko je Božje kraljestvo! Razteza se iz vseh časovnih razdalj, obsega zemljo in nešteto zvezd in prebiva samo v  človeških srcih, ki žarijo v dobroti! Kdo je v njem preštel število duš! Kdo pozna polnost njegove moči? Kdo pozna semena, posejana tukaj v neštetem  številu, zlati blagoslov rasti, zorenja?
3 Tu piha Očetov Duh, tiho in čisto! Tukaj svoboda kraljuje v polni moči!  Tu upanje in vera cvetita  v čudoviti lahkotnosti pomladnih dni. Pobožno zaupanje je v svojem vrhuncu, strast počiva, popolnoma odkupljenja v miru. Pozornost se osredotoča v zelo navdihnjeni molitvi.
4 Sonce tega kraljestva je Očetov Duh! Poglejte, kako ga obdajajo večni duhovi in se mu približujejo v vedno manjših krogih, dokler se njihovo življenje ne zlije z Njegovim. Kdo Ga tukaj ne prepozna kot Očeta  in boleče ne čuti, kaj mu še manjka do pridobitve njegovega  otroštva. Večno hrepenenje gori v naših prsih, kajti naše duše žeja po našem Praizvoru.

Jaz sem luč sveta.
Kdo mi sledi
ne bo hodil v temi,
ampak bo imel luč življenja.
Janez 8:12

1. Poglavje
Duhovno sonce, Božja iskra

1 Preden gremo v dejansko duhovno sonce, moramo vnaprej vedeti, kje je, kako je povezano z naravnim soncem in njegovo sestavo.
2 Da bi lahko popolno predstavili celoto, moramo najprej opaziti, da je duhovno vse tisto, kar je najbolj poglobljeno in hkrati najbolj prodorno od vseh, torej edino, ki deluje in povzroča.
3 Vzemimo na primer sadje; kaj misliš, da je v njem? Nič drugega kot duhovna moč v kalčku. Kakšen je sam sadež z vsemi sestavinami za prekrivanje in ohranjanje najglobljega  v kalčku? V bistvu ni nič drugega kot zunanji organ, prežet z močjo kalčka, ki se v vseh svojih delih vede na potreben blagodejen način kot obstoječi mikrobi.
4 Da je zunanji sadež organ, ki je določen z duhovno močjo zarodka (kalčka) kaže to, da iz zarodka ne izhaja samo plod, temveč tudi celo drevo ali rastlina.
5 Kaj je potem duhovno? Duhovno je predvsem notranja moč v kalčku, iz katerega izhaja obstoj celotnega drevesa s koreninami, steblom, vejami, vejicami, listi, cvetovi in ​​sadjem. Pa vendar je duhovno tisto, ki prodira v vse te imenovane dele drevesa zaradi sebe ali zaradi lastne blaginje.
6 Duhovno je torej najbolj notranje, najbolj prodorno in vseobsegajoče. Kajti tukaj je najbolj prodorno, kar je tudi celovito.
7 Da je to res, lahko razumete iz številnih naravnih pojavov. Vzemimo za primer zvonec. Kje se najde zvok? Bi rekli: več na zunaj, več na sredini kovine ali več na notranji strani? Napačno je! Zvok je notranji duhovni fluid (pri rastlinah so to viskozni plini ali sokovi), obdan v materialne lupine.
8 Če je treba udariti v zvonec, trk zabeleži notranji fluid, ki je zelo elastičen in raztegljiv duhovni substrat, in moti njegov počitek. Nato celoten duhovni fluid preide v iskanje svobode in se izrazi z daljšim odmevom. Če je zunanja površina zvona prevlečena z drugim materialom, ki ga ne prežemajo tako lahko vznemirljive duhovne sposobnosti, potem so vibracije vznemirljivih duhovnih sposobnosti ali bolje rečeno - njihovo iskanje po svobodi kmalu umirjene. Tak zvonec bo nehal odmevati. Če zvonec ni prevlečen, bo zvok še dolgo odmeval. Če bi bil obdan tudi z zelo občutljivo snovjo, na primer čistim električno nabitim zrakom, bi bil zvok ojačan in se tako širil v vibrirajoči snovi.

9 Če bi nekaj časa premišljevali o tej podobi, bi vam  postalo jasno, da je duhovno spet najbolj notranje, prežeto in obsežno. Ogledali si bomo še en primer.
10 Vzemite magnetni kos jekla. Kje je v tem kosu jekla sedež privlačne ali odbijajoče moči? V notranjosti je, znotraj ohišja, ki je vidna snov jekla. Ker je notranja moč, prežema snov  v celoti in se širi navzven v prostor. Da se ta  magnetna fluidna moč  širi tudi izven snovi, v kateri se nahaja, lahko vsakdo zlahka vidi, ko  tak magnetni kos železa pritegne kos kovine, ki je od njega oddaljen. Če to ne bi bila zajemajoča in delujoča moč zunaj sfere snovi, kako bi lahko potem pritegnila predmet, ki leži v oddaljenosti?
11 Za boljše razumevanje bomo navedli še nekaj primerov. Poglejte električni vodnik ali električno bučko. Če bi se tak prevodnik ali električna bučka naelektrila z elektriko, bi elektrika prežela  vso snov in tako postala notranji del in prežela tudi celotno snov bučke. Če bi se približali takemu vodniku ali bučki, bi kmalu zaznali, da (elektrika) fluid zajema celotno snov vodnika ali bučke in se razteza tudi v prostor izven nje.
12 Še bolj zgleden primer za vas je emanacija vsake osebe, tako kot  tudi drugih bitij, med katerimi so najbolj očitni somnambulisti. Razdalja, na kateri si lahko magnetizer in somnambulist izmenjujeta sporočila, ste nekateri doživeli. Če bi bil duh samo notranje in neprepustno bitje, potem tako imenovano namagnetenje sploh ne bi bilo mogoče. Če duh ne bi bil vseobsegajoč in obvladljiv, povejte, kako bi bil mogoč tak stik med magnetizerjem in somnambulistom? Mislim, da imamo veliko primerov, iz katerih lahko sklepamo, kje, kako in na kakšen način se duhovno izraža povsod, s čimer se zagotovo tudi izraža v soncu, skozi in izven njega.
13 Duhovno sonce je torej najbolj notranje od sonca in je iskra usmiljenja iz mene. Potem duhovno močno prežema vso sončno snov in končno zajema tudi celotno sončno bitje. Vse skupaj je torej duhovno sonce. To je dejansko sonce, saj je vidno, materialno sonce le telo duhovnega sonca, na katerega  duhovno sonce močno vpliva in je popolnoma odvisno od njega. To  materialno telo je oblikovano v vseh njegovih delih tako, da se duhovno lahko izrazi v njem in skozi njega navzven, ter ga kot takega spet popolnoma zbere v enoto.
14 Kdor hoče opazovati duhovno sonce, mora najprej pogledati njegov zunanji videz, nato pa se zavedati, da je vse to, tako v podrobnostih kot na splošno, prežeto in zajeto z duhovnim soncem - takrat bo že imel dokaj jasno podobo duhovnega sonca.
15 Razmisliti mora tudi, da je duhovno nekaj povsem konkretnega, nekaj, kar se lahko popolnoma medsebojno sprijema, medtem ko je naravno ločeno na posamezne dele in  ni nobena fiksna celota. Kjer deluje kot celota, je to le zaradi notranjega duhovnega. Tako boste dobili jasnejši vpogled v duhovno sonce in razlika med naravnim in duhovnim soncem bo še bolj izrazita.
16 Da boste te stvari še bolje razumeli, vam bom z nekaj primeri dal jasne informacije. Najprej vzemite majhno palico iz plemenite kovine. Če jo pogledate v surovem stanju, je temna in hrapava. S poliranjem pa bo videti povsem drugačna kot prej, pa vendar je to še vedno ista palica. Kaj pa je dejanski razlog za polepšanje te palice? Povem vam, da je zelo preprost. Z ostrenjem in poliranjem se deli na površini palice stisnejo tesneje in so na določen način povezani med seboj. Tako postanejo  še bolj konkretni in se medsebojno močneje prilepijo in so v določenem smislu tudi popolnoma soglasni. V prvotnem surovem stanju, kjer je bila še ohlapna enota, so deli med seboj stali skoraj v sovražnosti. Vsak ohlapen del se je potegoval za negovalno sevanje svetlobe, da si vzame čim več in ne pusti ničesar za svojega soseda. V poliranem stanju, ki bi mu lahko rekli prečiščeno stanje, se ti deli prijemajo drug za drugega. S tem, ko se medsebojno prijemajo, postanejo svetlobni žarki splošno dobro, saj jih noben delček ne želi obdržati zase, ampak vsak košček svetlobe deli s svojimi sosedi. Kakšen je rezultat? Vsi imajo zdaj veliko svetlobe in na dolgi odsek ne morejo vzeti vsega bogastva. Obilje splošnega sijočega bogastva se kaže kot čudovit, harmoničen sijaj s celotne površine polirane zlate palice, ki bi jim lahko rekli prečiščeno stanje, kjer se ti deli prijemajo drug za drugega. 
17 Ali že sumite, od kod prihaja ta sijaj? Od enotnosti ali združitve. Če je potem duhovno popolno in združeno v sebi, koliko večja bo slava duhovnega kot  pa slava njegovega telesa, ki je sestavljeno samo iz koščkov in je zato tudi sebično, polno lastnih interesov in s tem mrtvo!
18 Poglejmo še en primer: Gotovo ste že videli kamen silicijevega dioksida, iz katerega se proizvaja steklo. Ali skozi tako  grob kremenčev kamen, tako kot  pri njegovem  potomcu, steklu, žarki neovirano prehajajo skozi? O ne, to zelo dobro veste. Zakaj tako grob kremenčev kamen ne prepušča žarkov? Ker so njegovi deli še vedno preveč ločeni in premalo združeni. Če bi žarki padli nanj, bi vsak droben del požrl žarke zase in ne bi pustil ničesar ali v nekem smislu le odpadke absorbirane svetlobe za svojega soseda. Toda kako to, da njegov potomec, steklo, postane tako radodaren? Kremenčev kamen  moramo najprej zdrobiti in zmleti. Na ta način vsak delček kremenčevega kamna v nekem smislu umre zaradi drugega ali pa se popolnoma loči od drugega. Nato se prah silicijevega dioksida opere, nato posuši, zmeša  s soljo in nato  da v peč, kjer se ločeni delci popolnoma  medsebojno združijo  skozi sol in pravilno temperaturo ognja.

19 Kaj nam to pove? Sebični duhovi so v določenem smislu uničeni, ko so popolnoma ločeni drug od drugega. V tem ločenem stanju se operejo ali bolje rečeno očistijo. Po prečiščevanju se posušijo.  V takem stanju jih najprej nasolimo s soljo modrosti in na koncu, tako pripravljene, združimo v ognju Moje ljubezni. Ali razumete ta primer? Tega še ne razumete. No, še bolj vas bom razsvetlil.
20 Svet zunanje snovi v vseh njenih delih je grob kremenčev kamen. Zdrobitev kamna je oblikovanje ločenih bitij. Pranje kremenčevega kamna je pranje ali postopno dvigovanje do večjega potenciala duhov v snovi. Sušenje pomeni osvoboditev ali zavarovanje duhov v enotnosti, ki se že  izraža v človeku. Soljenje je dajanje milosti luči  v človeka. Končno združevanje skozi toploto ognja v peči je združevanje duhov med seboj, pa tudi  z ognjem Moje ljubezni. Snov v peči se lahko stopi skupaj šele, ko dosežejo vsi delci stopnjo toplote samega ognja, pred tem pa postanejo večno popustljivi in s tem sprejemljivi, da jih lahko prežame Moja ljubezen in s tem Jaz sam. To je zapisano v Svetem pismu: »Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt 5:48). In spet je zapisano: »da bodo eno kot Mi« (Jn 17:11). Poglejte, iz tega bi morali dobiti jasno sliko.
21 Kako je potem izraženo poenotenje stekla? Ker vsi deli na enak način absorbirajo sončne žarke, vsi so v celoti razsvetljeni in popolnoma nasičeni s svetlobo. Kljub temu lahko absorbirano svetlobo neovirano prepuščajo. Poglejte, na tak  način lahko že s pomočjo okenskega stekla spoznate, kako so strukturirani nebeški odnosi in se hkrati naučite razumeti duhovno sonce na veliko bolj vzvišeni ravni. Ne bomo zadovoljni niti s tem primerom, vendar se bomo ob drugi priložnosti sklicevali na nekatere stvari, s katerimi se bomo najlažje povzpeli na duhovno sonce, da bomo tam priča neizrekljivi slavi!

2. Poglavje
Celotna narava je evangelij božjega reda

1 Potem ko sem vam že večkrat povedal, še enkrat rečem: celotna narava lahko s svojimi odnosi in z vsakim dejanjem živali in še posebej ljudi predstavi in ​​razkrije evangelij o najbolj čudovitih stvareh mojega večnega reda. Da, človeku zagotovo ni potrebno iskati še drugih primerov. Lahko vzamete namerno, čisto očitno preprosto stvar in zagotovo bo v sebi nosila tisti evangelij, ki bo služil v kakršnem koli duhovnem stanju, kot da je bil ustvarjen za ta poseben namen že od večnosti. Rekel sem, da še vedno potrebujemo nekaj primerov, da se lahko popolnoma povzpnemo na duhovno sonce. Zato ne bomo preveč previdni, vendar bomo uporabili prvi in ​​najboljši primer.
Zamislite si hišo. Iz česa je zgrajena? Kot veste, običajno iz precej  različnih surovih in  brezobličnih kosov snovi. Ta zadeva se povsod pojavlja v tem, lahko bi rekli neodvisnem stanju. Tu leži kup gline, tam kup apna, nato kaotična kopica še neobdelanih dreves in ogromna pesek. Nekoliko dlje leži manjša kopica surove železove rude, še več kupov silicijevih kamnov in ne veliko dlje, velika luža vode. Poglejte, tam smo zbrali dovolj surovine za hišo. Toda recite, kdo od vas je tako jasnoviden, da je v teh kopicah surovega materiala videl dobro urejeno, veličastno hišo? Videti je prav tako malo hiša, kot muha ali slon, pest ali oko.
Kaj se mora zgoditi zdaj? Peki za kamen začnejo delati z glino. Rahla glina se zmoči in pridno gnete. Ko je pravilno združena in dovolj lepljiva, se nato oblikuje v znane opeke. Da se delci gline v opeki vežejo še tesneje in bolj trajno, je vsak kamen spečen v ognju, s čimer dobi skupaj z večjo trdnostjo tudi dobro znano barvo. Kaj se zdaj zgodi z apnencem? Poglejte, nekoliko dlje gradijo še nekaj peči za kurjenje apnenca. Zagotovo veste, kaj se zgodi z zažganim apnom. Naj nadaljujemo. Tesarji so se ukvarjali z drevesnimi debli in jih obdelovali tako, da so koristni za hišo. Kovači se ukvarjajo z rudo, jo stopijo in iz nje pridobivajo uporabno železo ter ga oblikujejo v različne uporabne predmete za stavbo. Nadalje:
Vsa surovina v bližini je zdaj obdelana. Tam gradbeni mojster postavlja svoj gradbeni načrt. Zemlja se izkoplje, zidarji in njihovi pomočniki so nenehno zaposleni in vidimo, kako začne surovi material dobivati ​​obliko urejene zgradbe pod rokami gradbenikov. Čudovita hiša postopoma začne rasti iz tal in doseže vnaprej določeno višino. Zdaj se tesarji zaposlijo in v kratkem času je hiša v celoti opremljena s strešno kritino. V tem času so predhodne kopice surove snovi popolnoma izginile. Še vedno vidimo le malo peska in del zgorelega apna, vendar se je začelo tako imenovano ometavanje in dokončanje hiše, s tem pa tudi ta dva preostala materiala izgineta. Poglejte, hiša je dokončana, tako znotraj kot zunaj. Zdaj še vedno pride nekaj obrtnikov, ki opravljajo manjša opravila: tesar, ključar, slikar, pečar in tisti, ki postavlja tla. Ti obrtniki že nekaj časa pridno delajo, potem pa hiša stoji tam in skorajda vzbudi strahospoštovanje.
5 Če bi zdaj razmislili o svojih občutkih, od začetka surovega materiala do zaključka čudovite stavbe, bi zagotovo odkrili veliko razliko. Kako je bila ta razlika dosežena? Povem vam, nikakor drugače, kot  z odločno in dobro organizacijo ter poenotenjem ločene surove snovi v celoto. Ko ste prvič hodili med kupom surove snovi, je to odvračalo vaše bitje in vaša čustva so se kaotično mešala. Ko ste videli, kako je bila surova snov bolj uporabna in organizirana skozi ogenj in orodje tesarjev, ste se počutili bolj blaženo, saj ste že videli možnost, da iz takšne urejene snovi nastane hiša. Kljub temu si hiše še vedno niste mogli pravilno predstavljati.
6 Ko ste videli gradbenega mojstra, ki je postavil načrt stavbe, ste bili v nekem smislu prijetno presenečeni, saj ste že lahko rekli: »Glejte, glejte, to bo postalo čudovita stavba!« Ko ste jo videli proti koncu, ste hrepeneli po zaključku. Ko je bila stavba v celoti dokončana, ste si jo ogledali z velikim zadovoljstvom in ko so vas vodili po elegantnih prostorih hiše, ste bili zelo presenečeni in rekli: »Kdo bi si mislil, da bi se iz še vedno surovega materiala lahko pojavilo kaj takega?«
7 Poglejte, tako je s tem, kar smo do zdaj videli na naravnem soncu. Gre za surovo snov, ki se v tem stanju pojavi brez povezanosti. Ko bi prebivalce sonca in vsa njihova dela obravnavali ločeno, ne bi našli skladnosti ali medsebojnih odnosov. Šele v duhovnem se ti popolnoma surovi kosi vedno bolj organizirajo. Iz organizacije je mogoče ugotoviti, kateri višji cilji obstajajo, saj se najbolj notranji nanaša na eno in isto bitje, v katerem bo njihova končna in popolna organizacija dokončana.
8 Zato bomo  tudi šele na koncu na duhovnem soncu videli končano stavbo, kjer se bo vse združilo in predstavilo v obilnem sijaju.
9 Zdaj vidite, kako ta navaden primer vsebuje veličastni evangelij preko katerega si lahko ogledate stvari o katerih še ni sanjal noben smrtnik. S tem primerom vas želim opozoriti na nekaj - da se duhovno približuje in to predvsem na samem soncu.
10 Bili ste priča različnim prikazom celotnega sonca, z vsem na njem in v njem. Vsebuje neskončno in skoraj nepopisno raznolikost. Kako se izraža ta zagotovo nepozabna sončna ustanova?
11 Vsakič, ko pogledaš v sonce, dobiš odgovor: Skozi na splošno izjemno intenzivno svetlobo in oreolom.
12 Poglejte, kako se je tam zbrala skoraj neskončna množica in izžarevala združeno [množico] v skoraj neskončne razdalje vesolja. Ni treba predstavljati neštetih učinkov sonca, saj vsak dan na vaši majhni zemeljski krogli večkrat opisuje in poje svoje pohvale. Ali bi imelo sonce enake čudovite učinke, ne da bi imelo okoliško zbirko svetlobe z vsemi svojimi neštetimi deli? Oh, zagotovo ne! Vprašajte resnično temno noč in dobesedno vam bo pokazala in povedala, kakšno bi bilo sonce brez svetlobe. Vendar se nam ni treba zadovoljevati s še vedno tako nejasnim primerom, saj obstaja še en, ki je še veliko boljši.
13 Da boste imeli še bolj prepričan vpogled v to, kako nas vse približuje našemu cilju, če  na to gledamo samo s pravega stališča, se boste sami odločili za naslednji primer, prvi in ​​najboljši in videli bomo, kako in ali je uporaben za naš namen. Mislim pa, da bi bilo v tem pogledu za vas nemogoče, da bi izbrali neuporabno snov, kaj je primerno za obliko odkritega kosa rude? Dajte ga v peč in ustrezna stopnja toplote ga bo pripeljala do pravega cilja! Nato ne iščite ene ali druge snovi, saj kot sem že rekel: lahko uporabim vse. In tako je za danes dovolj.

3. Poglavje
Ura, prijetna podoba sonca

1 Izbrali ste uro.  Ta primer je boljši, kot slutite in tudi sam bi to izbral. Zato bomo ta primer takoj kritično obravnavali in kmalu se bo pokazalo, ali nas bo popeljal stopničko višje od prejšnjega.
2 Če pogledate notranjost ure, vidite, da je ta majhna naprava za merjenje časa narejena iz že predelanih osnovnih snovi. Vidite dobro premišljen in izdelan mehanizem s  pogonskim zobnikom, ki zgrabi zobe druge prestave. Vidite, kako je pogonsko orodje povezano z ustrezno okrepljeno verigo, z elastično vzmetjo, ki s svojo lastno močjo namensko sproži celoten mehanizem. Če še natančneje pogledamo dele, odkrijemo  še veliko več majhnih zobnikov in osi. Vse je preračunano in ima svoj namen.
3 Ko smo si pravilno ogledali notranje dele, zdaj poglejmo  tudi zunanjo obliko. Kaj vidimo? Ploščo  s številčnico in dvema kazalcema oz. krakoma. Kaj delajo kraki  na tako preprosti številčni plošči? Kot veste, prikazuje dnevne in nočne ure in kot taki merijo čas. Čas, izmerjen s temi kraki  je nekaj vseobsegajočega in je središče vsega, kamor koli bi gledali. Nihče ne more reči: »Sem na koncu časa, ali: Čas nima nobene zveze z mano ali: Čas me ne obkroža.« Vsakič, ko nekdo nekaj naredi, to stori sredi časa. Zakaj potem? Kajti ves čas vas prežema in obdaja čas. Upoštevajmo tudi časovnik. Kraki so pritrjene na sredini številčnice, ki opisuje krog s svojimi okončinami. Ker so neprekinjeno raztegnjeni od središča do zunanjega kroga in so fizična snov, opisujejo od središča navzven nešteto krogov, ki se nenehno ponavljajo. Tako je jasno in razumljivo, da to ciklično gibanje izvira iz središča majhne osi, na katero so pritrjeni kraki in posledično pokriva celotno ploščo številčnice, tako da so končno skozi čas merjenja tako rekoč zaviti v neskončno velik krog.
4 Vrnimo se k notranjim delom ure. Tam bomo odkrili pritrjeno zgornjo ploščo in spodnjo ploščo ter pritrjene valje (stebre), ki povezujejo zgornjo in spodnjo ploščo. Videli bomo tudi veliko pritrjenih zatičev, kljuk in nastavitvenih vijakov. Ali ti fiksni deli tega orodja že vsebujejo nekaj končnega cilja? Da, v teh nepremičnih delih so že nemi temelji cilja.
5 Če bi še bolj pogledali v urni mehanizem, bi videli majhne zobnike, ki se premikajo na različne načine; najprej zelo živahno malo zanko, nato sosednjo malo opremo. Zanka je še vedno zelo oddaljena od cilja, saj še ne more opisati celotnega kroga, vendar je še vedno preganjana sem in tja in čeprav je najhitrejši del celotnega mehanizma, ne gre več naprej. Naslednja prestava, ki jo očitno krmili zasedena zanka, v svojem hitrem, a neprestanem cikličnem gibanju zazna vesele skoke zanke in se z vsakim skokom pomakne za en korak naprej. Človek še vedno vidi skoke male zanke, vendar ne škodi celoti. Ciklično gibanje je bilo doseženo. Naslednja prestava že kaže bolj redno gibanje, opisuje miren krog in je že veliko bližje končnemu cilju. Zaporedni premik orodja  povzroča  gibanje še bolj gladko, trajnejše, bolj redno in mirnejše, zato je bližje glavnemu namenu in v celoti je povezano z njim. Z zadnjo prestavo je bil cilj dosežen; presoja tega mehanizma  že kaže na ta cilj, vendar ga v sami mehaniki še ni mogoče prepoznati.
6 Toda ravno tukaj, kjer se končni cilj že lahko razkrije v nejasnosti materialnega mehanizma, iz središča mehanike vzhaja os skozi ploščo številčnice navzven. Na tej osi so pritrjene roke, ki bi končno v veliki enostavnosti izrazile celoten umetelno sestavljen mehanizem.
7 Ali ne vidite že zelo jasno, kam to vodi? Vse še raznoliko in sestavljeno se predstavlja v končni združitvi do končnega cilja; če želite doseči končni cilj, ne sme manjkati noben neprivlačen mali zatič.
8 Zdaj se spet vračamo k soncu. Ta odličen urni mehanizem obravnavajte kot merilo za vaše nepredstavljivo dolge čase. Videli smo raznolik mehanizem tega velikanskega časovnika. Videli smo, da je Moja ljubezen vsemogočna živa pomlad, ki deluje med obema velikima ploščama, in sicer večnostjo in neskončnostjo, ki je sprožila veliko delo. Videli smo nešteto zobnikov, pa tudi vse zatiče in stebre. Zdaj poznamo mehaniko. Med raznolikostjo njegovih delov je cilj prav tako težko zaznati, kot če bi želeli deliti urine nenatančne delce z ignoriranjem ploščice s številčnico, vendar ob upoštevanju različnih gibanj zobnikov. To je res, marsikdo bi rekel, da ni nič proti, vendar ostaja vprašanje: Kako naj torej pridemo do velikega mehanizma na osrednji osi, ki se postavi iz materiala nad številčnico končnega in enega samega velikega cilja? Povem vam, ne skrbite zaradi tega, kajti ni nič lažjega kot ravno to, če je človek že temeljito preučil in zelo dobro pozna vse dele. Ker smo zdaj za primer izbrali uro, se bomo s tem istim primerom tudi povzdignili na veliko površje.
9 Kdor si je ogledal urni mehanizem, je videl, da se tri stvari praktično premikajo na enak način. Prvo je kolo kapsule, ki je pritrjeno na vzmet, drugo pa glavno pogonsko kolo, ki je s pomočjo verige pritrjeno na kolo vzmeti kapsule. Tretje je kolo s centralno osjo, ki premakne kazalca nad ploščo številčnice.
10 Če želimo priti do številčnice, moramo vedeti, čemu ustrezajo ta tri kolesa. Čemu ustreza vzmetno kolo kapsule? Jasno je, da ustreza ljubezni - pomlad predstavlja ljubezen tako, da je zaprta v nekem smislu iz življenja in prinese celoten mehanizem v obstoj. 
11 Čemu ustreza drugo kolo, ki se premika na enak način in je s pomočjo verige pritrjeno na vzmetno kolo? To kolo ustreza modrosti, ki svoje življenje sprejema iz ljubezni in je s tem tesno povezana. Čemu ustreza osrednje, glavno osno kolo? Z večnim redom, ki jasno izhaja iz prvih dveh koles in s katerim so vsi deli mehanizma razporejeni tako, da se mora vse navsezadnje podrediti doseganju glavnega cilja, ki natančno najde svoj izraz iz ljubezni in modrost. Poglejte, zdaj imamo celotno sliko. Kolo osi je bilo najdeno in se imenuje Naročilo. Po tej osi se bomo povzpeli in bili priča cilju vseh stvari, saj je to izraženo natančno v skladu z večno ljubeznijo, modrostjo in ukazom, ki izhaja iz obeh.
12 Zdaj smo s svojim zgledom popolnoma dosegli svoj cilj. Že se znajdemo na duhovnem soncu, ne da bi lahko posumili ali razumeli, kako in na kakšen način. Vendar vam rečem: Najprej upoštevajte dane primere in začeli boste z obdelavo dreves do ure, in zlahka odkrili, da smo točno s pomočjo teh primerov, kot bi rekli, veselo hodili okrog duhovnega sonca inkognito, medtem ko ste še čakali, da pridete tja. Že smo na ploščici s številčnicami in nam ni treba še vedno vzpenjati se vzdolž osi do vrha.
13 Vprašate: »Kako potem? Vse se sliši kot uganka.« Ampak pravim: Kjer je prikazan pomen teh stvari, četudi je bolj splošen kot specifičen, kjer je vse vezano na poenotenje, kjer je celo to poenotenje upodobljeno skozi različne slikovite primere, ni več naravno, ampak duhovno sonce. Kar bo zdaj sledilo, bo vse postavilo pod močno luč in jasno bomo ugotovili, da smo se znašli že na duhovnem soncu.
14 Če nekdo v roki drži baklo, bo vedel, čemu je bakla narejena. Če bi moral hoditi v temi, kaj je lažje kot mu priskrbeti baklo? Vžgati morate le baklo in tema bo v trenutku izginila. Resnično imamo baklo v roki. Navedeni primeri so bakla. Kaj drugega je treba, razen da baklo prižgemo z majhno iskrico ljubezni, da ta trenutno močno osvetli veliko, smiselno številčno ploščo duhovnega sonca. Zato naslednjič ne bomo storili ničesar drugega, kot da vžgemo svojo dobro baklo s scintilla  amoris [iskrico ljubezni] in s to čudovito svetlobo   pridemo do velikega pomena vseh stvari na duhovnem soncu. S tem bomo zaključili za danes.

4. Poglavje
Naravno in duhovno sonce, njihov drugačen videz

1 Sprašujete: »Da, dobro je, da baklo prižgemo z iskrico ljubezni, toda od kod jo dobimo?« Glede tega ne morem reči nič drugega kot to, da ga bomo dobili točno od tam, od koder bi ga morali dobiti. Bilo bi smešno, če imamo celotno ognjeno sonce pa ne bi mogli vžgati stenja bakle!! Kajti z iskrico ljubezni natančno razumem sonce, ki ga zdaj držimo v njegovi dolžini, globini in širini v rokah. Če lahko s pomočjo povečevalnega stekla velikosti kovanca vžgemo malo slame s sončnimi žarki, medtem ko je to sonce v naravi oddaljeno več kot 22 milijonov milj, potem bo tudi to sonce blizu nas lahko vžgalo našo baklo.
2 Sedaj bomo sprejeli to zelo lahko upanje, da s sončnim ognjem prižgemo stenj naše bakle. Le poglejte, kako enostavno je!
3 Bakla gori in glej, v duhu so neskončne pokrajine, ki žarijo v večnem jutranjem siju, ki prihaja iz te bakle!
4 Sam sem bakla in dajem pravilno količino svetlobe; tisti, ki bo raziskoval v tej luči, bo videl  povsod resnico in nobena prevara mu ne bo ušla!
5 »Kakšno čudo,« pravite; »na naravnem soncu smo videli orjake in velik izbor vseh stvari. Tu na svetlobni sferi  pa je zemlja skoraj ravna in brez gora in nikjer ni nepopisnih lepot naravnega sonca.
6 Neskončno zadovoljna duhovna angelska bitja tavajo po svetlobnih poljih in ne razlikujejo med zemljo in vodo. Brez truda se povzdignejo v svetlobni eter in tam pijani od veselja lebdijo, medtem ko izžarevajo blagoslov in blaženost. Vidimo le zelo ljubka drevesca; kje so orjaška drevesa naravne površine? V vsem prikupnem listju vidimo tudi skupnost. Vsaka rast širi neizrekljiv občutek blaženosti, ki popolnoma zajame vsakega duha, ki prihaja v njeno bližino. Da, iz vsakega majhnega drevesa iz vsake nežne travice priteče drugačen občutek blaženosti, vendar pa tudi pri majhnih drevesih in pri drugih rastlinah, tako kot pri travi, vidimo samo eno obliko in popolno, neizmerno enotnost.
7 Tavamo po neskončnih pokrajinah. Srečamo nešteto množic blaženih angelskih duhov, vendar nikjer ne vidimo domovanja. Nihče nam ne pove: ta košček zemlje je moj in to je moj sosed, toda kot izjemno veseli popotniki na cesti potujejo naokoli, vzklikajo in pojejo hvalo. Kamor koli se obrnemo, ne vidimo nič drugega kot življenje in več življenjskega toka. Žareče figure se srečujejo in z vseh strani zvenijo veliki vzkliki veselja!
8 A mi stojimo ob strani kot popolni laiki in nimamo razlage. Kje je ta sijoči svet, ki ga zdaj opazujemo? Je to duhovno sonce?« To sprašujete z začudenimi obrazi in začudenimi srci.
9 Vendar vam povem, da je duhovno sonce popolnoma videti kot številčnica urnega mehanizma, na kateri je izražen celoten spretni mehanizem. Izgledate razburjeno: »Je to celo duhovno sonce? Ta zagotovo je čudovit, vzvišen in zelo lep, tudi izjemno živ, a zelo preprost. Na materialnem soncu smo videli tako neznansko raznolikost, da, toliko čudovitih stvari, toda tukaj se zdi, kot da je ta neskončna ravnica le ena odlična pot za duhove, na kateri ni videti prahu. Toda iskreno rečeno, ker smo na naravnem soncu videli toliko velikih pojavov, smo pričakovali več kot to enotnost in v določenem smislu to večno skladno monotonost tega pretirano lesketajočega se sveta.«
10 Za primer imate uro. Če bi se sprehajali po medsebojno povezanih zobnikih, kaj bi si mislili o učinkih, ki jih prinaša osupljiv mehanizem, če še nikoli ne bi videli številčnice urnega mehanizma? Bi ob pogledu na zobnike ne rekli: »Če so sredstva videti tako čudovito, kakšne nepopisne čudovite narave bo naprava!« Proizvajalcu urnega mehanizma bi rekli: »Gospod, neprimerno spreten in natančno izmerjen je ta zobnik. Kako velika in izjemno spretna bi bila celota tega čudovitega mehanizma! Oglejmo si, kje se izraža zagotovo velik namen tega mehanizma.« Nato urar zapusti notranja dela in vam na zunanji strani pokaže številčnico!
11 Oči se vam začudijo in rečete: »Kaj?!  Je temu namenjeno to notranje umetniško delo? Nič drugega kot belo pobarvana okrogla plošča z dvanajstimi številkami in dvema koničastima krakoma, ki se ob neznatnem gibanju vzdolž dvanajstih številk nenehno vleče naprej. Ne, predstavljali smo si nekaj povsem drugega!« Pravim: »Mogoče umetniško gledališče marionete ali morda takšna ali drugačna fantastična otroška igra?«
12 Oh, dragi ljudje, potem imate še vedno zelo slabo podobo duhovnega sveta. Ali niste razumeli danih primerov, da se mora celotno zunanje v vsej svoji delitvi končno izraziti v poenotenju? Videli ste to na primeru drevesa, poliranju kovinske palice, izdelavi stekla, gradnji hiše in na koncu prepričljivo s pogledom na urni mehanizem.
13 Če bi bil cilj v duhovnem razdeliti še več, kot je v zunanjem naravnem, kako bi potem človek videl sebe v večnem obstoju in večnem življenju!! Torej, v skladu s pravim, notranjim bivalnim redom se mora vse združiti v duhovnem, da postane to večno močno, mogočno in trajno. Zdaj pravite: »To je očitno popolnoma pravilno in res, vendar smo že velikokrat slišali, da govorite o velikih slavah nebeškega duhovnega sveta. Zato zdaj ne vemo, kako stvari jemati. Resnično ne moremo reči ničesar proti preprosti slavi duhovnega sonca, toda glede na naše prejšnje vtise o nebeškem svetu je to videti kot lep poletni dan, kjer bi videli roj ephemere, ki naključno plavajo v sončnih žarkih, medtem ko  nam nobena od njih ne more  razložili, od kod prihajajo.«
14 Vaša razmišljanja so v tem primeru res pravilna, toda, da bi vam razložil, kako se ta preprostost duhovnega sonca ujema s čudovito nebeško lepoto, čas še ni dozorel, saj moramo najprej spoznati osnove. Če ste do zdaj videli ephemere, to ne bo škodilo glavnemu vzroku, kajti rezultat bo pokazal, kako je s preprostostjo tega duhovnega sonca, ki smo ga pravkar videli. Pazite na to in sami razmislite o tem. V naslednjem poglavju bomo na to preprostost pogledali s povsem drugimi očmi, torej dovolj za danes.

5. Poglavje
O Božjem in človekovem kraljestvu

1 Ko bi  preživeli nekaj časa na visoki gori in to na popolnoma jasen, sončen dan – kaj bi videli? Nekateri od vas bi bili navdušeni kar nekaj časa, za romantičnega opazovalca bi  naravna panorama  skozi pestro raznolikost predstavljala veliko priložnosti za uživajte v čudovitem razgledu. Kdo drug  bi imel povsem drugačno miselnost, odvisno od njegove perspektiva: „No, ali je to tako izjemno? Lahko se vidi od strani do strani in kaj potem? Nič drugega kot ena gora za drugo; ena višja, druga nižja. Tu in tam so najvišje grebeni  pokriti s snegom. Na nekaterih drugih mestih stoji nekaj okornih skalnatih točk pokončno in najbolj oddaljene gore so videti najbolj sprejemljive, bližje pa nič drugega kot sledi nenehnega uničenja. To je večna monotonija znamenitega pogleda na gore.“ V družbi na visokem vrhu se znajde tudi tretja oseba. Ta je kot pravite  temu, junak v nogavicah, skoraj v solzah objokuje, da se je toliko potrudil, da se je povzpel na goro. Prvič, je rekel, ne vidi drugega kot tisto, kar bi na zdravem ravnem terenu v nižini; drugič, kljub vsemu trudu ga kljub vsemu le zebe in tretjič bi rad ugriznil v kamenje za lakoto. Če le pomisli, da bi se spet spustil po tej zahrbtni poti nazaj, se mu zdi, da bi izgubil svoje občutke za varnost.
2 Torej, tukaj imamo tri alpiniste. Zakaj prvi najde toliko vzvišenosti v svojem bitju, drugi nič drugega kot abstraktne, nerodne oblike in tretji postane celo jezen, ker je toliko truda  vložil za nič. Ni potrebno iskati vzroka, saj je sam po sebi umeven. Kako potem? Prvi ima bolj živahen in poživljajoč duh; Ne gre za obliko in vrhove visoke gore, ki mu dajejo občutek blaženosti, njegovo  razpoloženje je prikaz višjega življenja, kar ustreza visoki obliki takšnih gora. Za druge priložnosti smo že dovolj izvedeli, o katerem življenju pričajo te gore. Iz višjega življenja izhaja blažena izkušnja tega obiskovalca, ki se po teh gorah sprehaja z bolj vznemirjenim in poživljenim duhom. Duh drugega se še vedno nahaja v globokem spanju. Zato ne zazna nič drugega kot njegovo fizične oči vidijo in kaj lahko zazna njegov zemeljski, suhi um. Če bi mu za to plačali in  mu dali  matematični merilni aparat, bi se povzpel na vse gorske grebene in meril višine z velikim zadovoljstvom. Brez tega stimulansa ga skoraj ne bi uspeli dobiti na vrhu gore. Glede duha tretjega pa o tem molčimo, kajti v njem živi  samo živalski človek, ki najde svojo blaženost v svojem želodcu. Če bi ga kdaj želeli spraviti na goro, potem  mu morate najprej zagotoviti, da bo prišel brez truda in drugič, da mu poiščite kaj dobrega za jesti in piti na vrhu. Tako bi se lahko povzpel na goro – če ne s svojimi nogami, pa  s pomočjo dobro izurjene tovorne živali. Potem bo rekel: »V takem primeru bom del odprave, saj bo zaradi njene čistosti gorski zrak bolj koristen za prebavo kot zastarel zrak v dolinah.«
3 Poglejte, iz tega primera lahko izluščimo pomembno lekcijo, ki bi bila neposredno uporabna našemu preprostemu, duhovnemu soncu. Ta lekcija se natančno ujema z besedilom v evangeliju, ki pravi: Kdor ima, mu bo dano  še več in imel bo več v izobilju; kdor pa ima malo,  mu bo odvzeto  tudi to, kar ima. (Mt 13:12). V tem spisu najdemo še enega skladno z zgornjim primerom in to besedilo je naslednje: Božje kraljestvo ne pride z opazovanjem: Prav tako ne bodo rekli: Glej tukaj! ali pa: glej tja! kajti glej, Božje kraljestvo je v tebi. (Luka 17:20,21) Ali zdaj razumete, kako je z začetno preprostostjo duhovnega  sonca? Pravite: »Nekaj razumemo, vendar še nimamo popolne jasnosti, kaj  to pove ali želi povedati.« Toda povem vam: Vadite le malo več potrpljenja in vse bo takoj in z nekaj besedami  postalo zelo jasno, kot sonce na svetel, jasen dan. Zakaj  vidite, da je duhovno sonce tako preprosto? Ker ste ga videli  dejansko le od zunaj. Pa vendar če  vam jaz povem : »Na duhovnem soncu obstaja neskončno impresivna in čudovita raznolikost,« si še ne bi mogli ustvariti podobe. Ta vsestranskost ni na duhovnem soncu, ampak je v najgloblji  notranjosti duha. Če želite to videti, bi morali videti s čisto duhovnimi očmi v sferi enega ali drugega blaženega duha in potem bi videli, kako se monotoni duhovni sončni svet kmalu spremeni v nešteto čudes. Ker vedeti morate, da je vsakemu duhu dana ena in ista osnova, sestavljena izključno iz Mojega usmiljenja in sočutja in se dosledno izraža v duhovnem soncu. Upravljanje te dane osnove, ki je dejanski bivalni svet za duha, je odvisen izključno od najglobljega duha, ki je samo ljubezen do Mene in iz te ljubezni izhaja modrost. Za jasnejši vpogled, vam bom dal še en slaven primer: Eden od vas se znajde na neki navadni prostrani ravnini. Na tej ravnini ne najde nič drugega kot v sredini drevo in pod njegovo senco raste bujna trava. Popotnik se uleže na to travo, zaspi in se okrepča. Ampak med tem sladkim in krepilnim počitkom so ga prevzele čudovite sanje. V teh sanjah se je  ta osamljeni in preprosti popotnik znašel v najlepših palačah, srečal prince, preživel čas z njimi in užival izjemno veliko blaženost. Zdaj pa vas vprašam: »Kako ta človek najde takšno notranjo družbo in čudovite palače na tem samotnem, praznem polju?«
4 Poglej, vse to pripada njegovemu duhu in je očitno v duhu. Je kreacija njegovega duha skozi moč ljubezni in ta je urejena v skladu z modrostjo, ki izhaja kot taka iz njegove  ljubezni. Če bi malo bolj razmislili o tem primeru, vam bo postalo jasno, da bodo vsi po svoji ljubezni in prihodnji modrosti kreatorji svojega bivalnega sveta – in ta svet je dejansko Božje kraljestvo v človeku.
5 Kdor ima torej v sebi Božjo ljubezen, bo pridobil tudi modrost v enaki meri svoje ljubezni. Tako prejme tisto, kar že ima, namreč ljubezen. Kdor ljubezni  nima, ampak ima le izsušen posvetni um, ki ga jemlje za modrost, mu  bo to vzela najbolj naravna narava sveta in sicer takrat, ko mu bo vzeto posvetno - telesno življenje.
6 Glej, takole stoje stvari! En alpinist se zaljubljen vzpenja in gor v gorah je ljubezen stvarnik njegovega blaženstva. Kdor se povzpne v gore samo s svojim umom, zares ne bo našel blagoslovljene nagrade, ampak bo za svoj trud prejel malo ali nič, saj ga v tem močno preprečuje njegov um. Tretji, ki nima čisto nič, bo izgubil vse v gorah, mrtev človek ne bo našel veselja v življenju, saj je zanj neobčutljiv. Zato je potrebno veliko truda, da ga dvignemo na skalnato goro; če pa ga pustimo tam zgoraj, bi se z veliko hitrostjo zrušil v globino smrti. Če sedaj vse to združimo, vam duhovno sonce ne bo več tako preprosto. Kaj drugega  se bo  še vedno zgodilo, bomo jasno videli kasneje. Zato za danes dovolj.

6. Poglavje
Duhovna kozmična diorama.  Sfera prvega duha

1 Kako se bomo potem lotili tega, da bomo videli več našega še vedno preprostega, duhovnega sonca? Ali bi morali nadaljevati z velikimi in daljnimi odkrivalskimi ekskurzijami ali pa se nekam umestimo, odpremo usta in oči in čakamo, da nam pečene ptice priletijo v usta? Jaz pravim: da ne eno, ne drugo, ampak bomo nadaljevali v duhovno kozmodramo in dioramo tz voljo, da se čim bolje  zabavamo s čudovitimi razgledi v srcu. Da bi lahko pridobili še boljšo sliko o tem, vam želim dati boljše razumevanje s še enim jasnim primerom. Gotovo ste že kdaj videli tako imenovano »optično dioramo«, kjer si je mogoče dobro ogledati predmet  pri dobri sliki, pritrjeni na črno steno, z uporabo povečevalnega stekla s premerom približno pol stopala. Če pogledate tako dober vzorec, lahko počnete, kar želite. Lahko spremenite in umirite svojo fantazijo in domišljijo v skladu s svojimi zmožnostmi in kljub temu ne bi mogli videti naslikano sliko kot nekaj, kar je bilo zgolj naslikano. Še vedno se bo pojavila kot, da bi bila v celoti v  prostoru in je videti tako, kot bi bila v naravi – s pogojem, da sta slika in steklo odlične kakovosti.
2 Če bi se znašli v koči, kjer je  nameščenih približno dvajset teh povečevalnih okvirjev, bi po zunanji oceni ugotovili, da so vsi okvirji popolnoma enaki. Toda če bi teh dvajset  povečevalnih okvirjev postavili v majhno sobo, v razdalji nekaj korakov in šli na pot raziskovanja, te poti ne bi mogli opraviti več let. Vsak okvir izgleda tako kot drugi, a ko pogledate  skozi en okvir, se  ponuja celotna regija sveta. Če  greste potem na drugi okvir, kakšno popolnoma drugačno sliko bi našli kot v prvem; in tako naprej do zadnjega okvirja. Vas ni vsak nov pogled nadvse navdušil? To morate potrditi, kajti v enem okvirju vidite veličastno veliko mesto z razprostranjenimi pokrajinami v njeni okolici. V  naslednjem kadru zagledate nenavadno romantično pokrajino, tako popolno predstavljeno, da se počutite, kot da bi lahko samo prebili steno, da bi res šli vanjo. Niste se mogli odtrgati od te podobe, toda vodnik vam pove: Pri naslednjem kadru boste videli nekaj še bolj impresivnega. Torej - in znajdete se v tretjem kadru. Na prvi pogled ste popolnoma prevzeti, saj vidite neskončno razprostrto morsko gladino, ki meji na obalno regijo v svojem polnem sijaju, v modri meglici. Na prostrani morski gladini vidite tu in tam otoke in nešteto velikih in še posebej veliko majhnih morskih plovil. Vse skupaj je tako izjemno predstavljeno, da si ne bi mogli kaj, da ne bi vzkliknili: »Tukaj ni več umetnost, ampak področje čiste, naravne resničnosti!« Nato vas vodnik popelje do naslednjega  okvirja, kjer vas znova preseneti in tako se nadaljuje do zadnjega kadra.
3 Ko bi si vse dobro pogledali, bi pomislili, da bi odšli, a vas vodnik zadrži, rekoč: »Dragi prijatelji, ali ne želite iti spet v prvi okvir?« Rečete  mu: »Smo si ga ogledali.« Vodnik pa odgovarja: »Okvir je še vedno isti, a pogled se je popolnoma spremenil. Pojdite pogledati in videli boste na svoje popolno začudenje nekaj novega in popolnoma nepričakovanega.« Ponovno ste si  presenečeno ogledali vseh dvajset okvirjev in ko ste zapustili zadnjega, vam vodnik spet reče: »Prijatelji, okvirji so še vedno isti, a spet boste  povsod videli nove svetove.« Polni pričakovanja greste spet in že ob prvem kadru zakličete: »Čudež nad čudežem!!! Vzvišeni prijatelj, v umetnosti si neizčrpen.« On vam reče: »Ja, najboljši prijatelji, tako bi vas lahko dneve zaposlil z vedno novimi in vedno lepšimi, različnimi slikami.«
4 Poglejte, v tem majhnem, enoličnem prostoru ste uživali v panoramah sveta, kot jih številni  svetovni popotniki nikoli niso videli. Vaše oči so videle razdalje na stotine milj in celo več in vse to v prostoru nekaj kvadratnih metrov.
5 Poglejte, ta slavni primer nam daje dober predokus čudovitega duhovnega pogleda na naše duhovno sonce. Omogoča nam, da vidimo, kako lahko imamo tako ogromno za videti pred našim duhovnim oči z majhnega območja, tako kot smo vsaj z največjo lahkoto videli v naši mali optični sobi polovico površine zemlje. Kako bi potem to storili? To je bilo že namigovano in tako bomo začeli naš prvi manjši podvig.
6 Kot vidite, se še vedno nahajamo na našem preprostem duhovnem soncu, še vedno ne vidimo nič drugega kot blažene duhove, ki tavajo med seboj, skupaj,  drug nad drugim ali  po tleh, naša mala drevesa, plemenito grmovje in čudovito travo. Toda glejte, moški duh se nam trenutno približuje. Ne vidi nas. Pogovorite se z njim, da bo obstal pred vami. Če bo stal pri miru, pojdi k njemu, da dosežete njegovo sfero, potem boste takoj videli duhovno sonce v drugačnem  oblačilu.
7 No, sedaj ste  v njegovi sferi in ste nemi od čistega začudenja. Kaj vidite? Zaradi čistega začudenja ne morete izgovoriti niti besede! Za vas v tem primeru tudi ni potrebno veliko govoriti z Menoj, ker Jaz vidim enako kot vi in še veliko bolj popolno.
8 Vidite svetleče pokrajine, visoke, žareče gore, prostrane, plodne ravnice in reke, potoke in jezera, ki se lesketajo na soncu kot diamanti. Jasen, svetlo moder svod, ki ga vidite posejana s čudovitimi, povsem čisto bleščečimi zvezdnimi ozvezdji. Vidite veličastno sonce, ki vzhaja. Sije nenavadno svetlo, blago, mehko in mirno in ne more zmanjšati sijaja čudovitih nebeških zvezd. Vidite velike, žareče templje in palače brez števila, ogromna mesta na obalah velikih jezer. Nešteto najbolj blaženih bitij tava po lepem, blaženosti dihajočem podeželju. Slišite jih celo govoriti in do vaših ušes prihajajo nebeške pesmi hvale. Ozirate se okoli sebe in iščete ostanke preprostega duhovnega sonca, a nikjer ne morete več ničesar najti od  nekdanje preprostosti; vse je raztopljeno v neštetih čudežih.
9  Zdaj pa spet stopite iz sfere našega moškega duha. Glejte, spet je vse izginilo; spet se nahajamo sami na preprostem soncu. Zdaj pravite: »Ja, kaj je bilo potem to? Kako je kaj takega mogoče? Ali potem takšen duh vse to nosi v tako ozki sferi; neskončni svet, poln čudovite slave; v tako ozkem krogu -  tolikšno raztegnjeno raznoliko življenje? Ali je to realnost ali samo prazna slika?«
10 Dragi prijatelji, o tem še ne rečem ničesar, saj želimo najprej pridobiti prednost z ogledom različnih okvirjev naše duhovne diorame, zato se bomo najprej ukvarjali z notranjim ogledom le-teh. To je šele mali  začetek tega, kar se nam bo  kasneje pokazalo  še pred očmi.

7. Poglavje
Sfera drugega duha.  Temelj življenja je Očetova ljubezen.

1 Poglejte, drug duh se nam že približuje. Tudi on mora biti tukaj, da lahko vstopite v njegovo krogla. Pojdite pogledati, on vas že čaka in ve z notranjim pojmom kaj želite storiti. Zdaj ste že notri. Povejte mi, kaj vidite tam? Zopet vidim, da zaradi veličine, ki jo vidite, ne morete  izgovoriti niti besede. Zato bom Jaz razlagal naprej zopet v vašem imenu. Stojite v čistem začudenju in ste v sferi tega duha osupli od čudes.
2 Da, ob takem pogledu popolnoma izgubiš čute, saj vidiš eno čudovitost večjo od druge; pred vašimi očmi se razprostirajo obsežne, veličastne vrste polj. Povsod vidite ljubeče ljudi, ki živijo v lepih, mirnih domovih. Njihove nepopisno lepe in prijazne oblike držijo vaše oči v ujetništvu, zaradi česar je skoraj nemogoče, da bi videli tudi druga bitja, ki so prisotna  v okolici.
3 Ta čudoviti pogled vas tako očara, da se v njem izgubite in na tisoče tisoč  bitij se premika mimo vas, a jih zaradi tega komaj opazite!
4 Na mehkih, svetlo zelenih gričih vidite izjemno žareče templje; v teh templjih vidite blaženo življenje duhov, ki jih obiskujejo in se potepajo tam naokrog. Zdaj gledate na svod in spet vidite drugačna in še bolj veličastna  ozvezdja. Da, sedaj gledate sijoče množice blaženih duhov, ki se brez napora in z veliko hitrostjo premikajo skozi čisti zrak. Prosto drsijo, premikajo se kot svetleči oblaki. Sedaj gledate na obzorje, kjer  veliko sonce visi visoko. Njegova  svetloba je kot čudovita jutranja rdeča zarja in vse, kar vidite, izžareva v soju tega sonca.
5 Nedaleč od tega vidite precej visoko, a dobro zaobljeno goro z bleščečim templjem v obliki polmeseca. Stebri se svetijo kot diamanti na soncu in namesto strehe opazite  žareče oblake, na katerih lebdijo še bolj blaženi duhovi.
6 Zdaj pravite: »Neskončno čudovito in nepopisno lepo je vse, kar zdaj vidimo; samo za nas, to še ne bo in morda še ne bomo stopili v ta čudovit svet, ki ga vidimo niti za korak. Kajti če bi to storili, bi se zagotovo premaknili izven sfere našega duha in potem je konec z našim ogledom!« Povem vam: Zagotovo ne – povzpnite se na to goro in si malo poglejmo stvari bližje. Poglejte, tukaj smo že na gori. Kaj vidite tukaj?
7 Spet ste brez besed in ne veste, kaj bi s tem, saj ste verjeli, da boste hodili v templju, kot bi na primer v veliki zgradbi na zemlji. Toda ko ste vstopili v tempelj, se je njegova notranjost spremenila v nov, še lepši, neizmerni nebeški svet, ki vas pusti brez besed. Ničesar več ne razumete, vendar vam bo  prava svetloba kmalu vse razložila. Vprašujete  Me, ali bi v sferah naleteli na različne stvari tudi pri drugih vrstah duhov?
8 Seveda, povem vam, preobrazba tega templja v nov, čudoviti nebeški svet je prav zato, ker ste vstopili v sfere duhov, ki so v tem templju. Vprašate: »Zakaj ne vidimo teh duhov, v čigar sferah smo se znašli in ki so v tem templju?« To je zato, ker gledate na njihovo središče skozi Moje posredovanje. Umaknimo se malo nazaj in poglejmo, tam stoji naš nekdanji tempelj in vidimo ga naseljenega z blaženimi duhovi, ki se med seboj pogovarjajo o stvareh ki se nanašajo na Mene.
9 Zdaj ste se prepričali, da se lahko tudi v takšnih duhovnih sferah gibljete prosto tako kot na zemlji. Zdaj se lahko spet vrnemo na prejšnje mesto. Poglejte, že smo tukaj.
10 Sedaj pa se zopet  umaknimo iz sfere našega gostoljubnega gostitelja in spet se bomo znašli na našem najpreprostejšem duhovnem soncu. Zdaj, ko ste zunaj njegove sfere in ste še vedno v družbi s  tem dobrim duhom, lahko z njim  celo izmenjate misli. Zelo dobro vas pozna, saj je tudi on iz vaše zemlje in celo v krvnem sorodstvu z vami. Zaenkrat ga še ne želim  predstaviti, saj bodo prišle še boljše priložnosti, po katerih bomo spoznali vse boljše duhove, ki nam  služijo sedaj ob tej priložnosti.
11 Poslušajte, kaj vam duh govori:  »O prijatelji, vi, ki še vedno hodite po zemlji v svojih telesih - zgrabite, da, zgrabite življenje v najglobljih delih svojega bitja! Je neskončno in njegovo bogastvo je neizmerno! Temelj življenja je ljubezen Očeta v Kristusu v nas! Globoko primite v vaših srcih, potem boste v sebi našli isto, kar ste našli znotraj moje sfere. Kar ste videli, je bilo preprosto. Toda v jedru življenja je neskončno več.
12 Komaj petdeset zemeljskih let je bilo, ko sem, tako kot vi, taval kot državljan trdega življenje na zemlji. Sprva me je misel na čakajočo smrt mojega telesa globoko prevzela. Ampak verjemite mi, moja teza je bila zaman in neutemeljena, kajti ko je smrt prišla nad moje telo in sem mislil, da bom šel v propad in bil uničen, šele takrat sem se zbudil kot iz globokih sanj in takoj prešel v popolno življenje.
13 Še zdaleč nisem dosegel dejanske izpolnitve življenja, vendar vedno prihajam bližje popolnosti življenja, ki je vse bolj v središču moje  pozornosti. Kako veliko in veličastno je lahko, vam še ne morem  dovoliti, da vidite. Lahko samo, iz bogastva moje notranje perspektive razumem, da bi morala biti popolnost življenja v Očetu skozi čisto ljubezen do njega nekaj, kar neduh na katerem koli področju ne more dojeti  niti  najmanjšega delčka.
14 Srečni, da, neskončno srečni so tisti, ki so na zemlji ljubili Mojstra in je bila to njihova edina potreba, saj so do popolnosti svojega življenja izbrali najkrajšo pot! Kajti verjemi mi, moji dragi zemeljski bratje in sestre, kdor nosi na zemlji ljubezen Mojstra v sebi, on v sebi nosi tudi popolnost življenja; v tem, da ima tisto skrajno najsvetejše in absolutno največje, to je  popoln cilj, do katerega mene čaka še zelo dolga pot v Njem in z Njim.
15 Okoliščine mojega življenja so res napolnjene z neizrekljivim občutkom sreče, vendar vse, kar ste  videli v moji sferi in še neskončno več, česar še niste videli, a jaz nenehno lahko vidim v vedno obnovljenem in večjem čudovitem bogastvu, ni nič v primerjavi s tem, da bi lahko samo enkrat videli Očeta. Zato se pred vsem drugim v svojem življenju neprekinjeno ozirajte  Nanj, potem boste pravočasno in zagotovo zelo zlahka in kmalu pripeljani tja, kjer živi Oče sredi tistih, ki ga ljubijo!«
16 Kako vam je všeč jezik tega duha? Resnično, povem vam, če bi se temu duhu dalo, da Me  vidi kot svojega vodnika, bi ga preintenziven občutek sreče uničil. Zato razmislite in spoznajte, v kakšni blaženosti, ki  se  je ne zavedate,  se nahajate, da se družite s Menoj iz dneva v dan, da vas  izobražujem in učim s Svojim prstom in vam kažem najbolj pravilno in najhitrejšo pot do Mene.
17 Ne dovolite, da bi vas ta svet očaral, saj je poln smrti, umazanega dobička in peklenskega  ognja! Kako se bodo stvari razvijale po odložitvi telesa, bomo  kmalu videli pri mnogih duhovih našega duhovnega sonca, kot dober pouk. Povem vam, gorje svetu zaradi njegove hudobije, ker njegova  nagrada se bo imenovala: Grozno in neizmerno bedno je, da se znajdeš v jezi Boga! Zdaj pa nič več od tega. Približuje se nam že še en gostoljubni duhovni prijatelj, za še eno srečanje in želimo ponovno pridobiti nekaj novega iz njegove življenjske sfere.
18 Dva prejšnja duhova bomo zaenkrat obdržali v naši družbi,  H.W. Anselm bo res lahko prenesel bližino svojega dedka! S tem bomo za danes zaključili.

8. Poglavje
Sfera tretjega duha. Podoba neskončnosti

1 Poglejte, tretji duh je že tukaj in takoj bomo odgovorili na njegovo gostoljubje. Vstopimo zato v njegovo sfero, potem bomo izkusili tisto, kar je tam videti. - Ker ste  že v njegovi sferi, naj iz vaših ust slišim, kaj je tukaj videti. Spet ste  zelo presenečeni in se zgroženo ozirate okoli sebe. Kaj je  tako močno zarobilo vaš pogled? -  Vidim, da bom spet moral služiti kot vaš tolmač, ker še  vedno nimate časa in miru, da bi poiskali besede, ki so primerne za opis tega, kar vidite.
2 Stojite na sijočem oblaku. S presenečenimi očmi vidite ogromno število nadnaravnih svetov, ki plavajo v velikih krogih. Znašli ste  se obkroženi z največjimi čudeži, ki jih je na vsakem od teh svetov nešteto. Zdi se, da je vsak od teh svetov neskončno velik, a kljub temu si jih lahko ogledate od pola do pola z enim pogledom. Vidite nešteto množic srečnih bitij, ki hodijo po teh plavajočih svetovih in se veselijo. Vsak nov svet vam je  pristop do  popolnoma različnih nepopisnih čudes. Vi pa pravite: »Ko le ne bi tako hitro ta skrajno veličastna bivališča neštetih množic blaženih duhov priplavala!« Oh, samo počakajte, lahko celo nekaj naredimo glede tega. Poglejte, trenutno je tam nenavadno velik, sevajoč svet, ki jemlje po prvinskem srednjem soncu. Smo že na njem.
3 Peintenzivna  svetloba slepi vaše oči, zaradi česar ne morete videti njegovega čudovitega bogastva – a tudi glede tega lahko nekaj naredimo. Poglejte, močna svetloba je postala blažja in  sedaj vidite, da je ta veliki svet videti kot neskončno velik, nepopisno lep vrt. Na tem vrtu vidite veliko elegantnih bivališč in okoli teh bivališč tavajo blaženi duhovi, ki z veseljem uživajo v izjemno okusnem sadju tega velikega vrta.
4 Tam  nekje vidite duhove, ki pojejo pesmi hvale in se vzpenjajo v žarečem etru. Nekje drugje vidite ljubljene, ki hodijo z roko v roki v velikem prijateljstvu in sreči. Tam  drugje zopet vidite družbo modrih, ki hvalijo Mojo veliko ljubezen, usmiljenje in sočutje. Na vejah različnih najimenitnejših sadnih dreves vidite lesketanje kot sijaj zvezd.
5 Vprašujete: »Kaj je to?«  - Povem vam: pozorno pazite, potem boste kmalu videli, kaj se skriva zadaj te  temi zvezdami. A spet ste presenečeni in  pravite: »Super, sveti Oče, kaj je to!  V trenutku, ko smo si takšno zvezdo pobliže ogledali, se je skupaj z drevesom razširila v neskončno velikost. Prejšnjega velikega sveta, tako kot tega enega samega drevesa, zaradi neskončnosti ne moremo  več videti v  okolici, a ta mala zvezda je zrasla v nov, velik svet in spet so na tem svetu številna nova čudesa. O Oče, povej nam več, kje je konec Tvoje neizmerno čudovite kreacije?«
6 Povem vam: prav imate, ko to sprašujete. Neskončno bogastvo in veličina Mojih stvaritev nimajo ne začetka  in ne konca, kajti kjer koli jo vidite, verjemite Mi, tam je skrito nekaj neskončnega! Zato ni ničesar, kar zdaj vidite v duhu, ki ima kakršen koli konec, ampak vse je neskončno. Če ne bi bilo tako, ne bi prišlo od Mene, ne bi bilo duhovno in večno življenje bi bilo najčistejša laž. Če vam že delitev materialne naravne delitve  pokaže, da gre njihova delitev v neskončnost in v zrnu semena se skriva neskončno veliko semen, zakaj bi bilo duhovno podvrženo kakršni koli ograji?
7 Prepričajte se v tem novem svetu. Poglejte, tukaj je duh, ki hodi blizu; vstopite v  njegovo sfero in  takoj se lahko prepričate o obilici novega, čudovitega bogastva in Mi verjame, to sega v neskončnost. To lahko razumete tako, da  se spomnite naravnega primera dobro poliranih ogledal, ki sem vam ga že prestavil na začetku.
8 Primer je sestavljen iz naslednjega: Čez postavite dve izjemno dobro polirani ogledali eno proti drugemu in Mi povejte, kdaj se vzajemna razmišljanja končajo.
9 Poglejte, kot tam  je tudi tukaj. Vsak duh nosi v sebi nekaj neskončnega in to v neskončnem množenju. Vsak duh služi drugemu kot ogledalo skozi svojo notranjo ljubezen do Mene in do njegovih bratov in sester. Tako obstaja neskončna vzajemna refleksija. Točno ta vzajemna refleksija je velika, sveta, vsemogočna povezava Moje ljubezni, s katero se vsa ta bitja povezujejo z Menoj in vsemi drugimi v obilni blaženosti.
10 Spet sprašujete: »Ali so duhovi, ki smo jih videli in se še vedno vidijo skozi sfero našega gostoljubnega, ustrežljivega duha, tudi pravi neodvisni duhovi, ali pa so le videz, ki najde svoj  izvor iz vzajemnega odseva pravih duhov?« Povem vam: vsi so enaki. Presenečeni ste zaradi odgovora, toda v kraljestvu duhov ni nič drugače, kajti vse je popolnoma resnično in neomejeno.
11 Če bi  od zgoraj vstopili v Mojo neskončno kroglo, bi videli samo neskončno kraljestvo nebes duhovnega človeka. Toda če bi vstopili v njegovo sfero, se bo ta človek kmalu raztopil v nešteto duhovnih svetov, ki bodo videti kot nešteto različnih zvezd, posejanih skozi vso večnost.
12 Če bi se približali takšni zvezdi, bi se vam kmalu zdela kot posameznik, kot  popoln človek. Ko bi vstopili v sfero te osebe, bi takoj spet našli v njej široka prostranstva na vse strani, novo nebo, posuto z neštetimi zvezdami. Če bi pristopili k  eni takšni  zvezdi, bi na določeni razdalji spet imela videz človeka. Če bi se še bolj približati  takšni osebi, bi skoraj vzkliknili presenečeni, tako kot nekoč morski kapitan Christoff Columbus, ko  se je približal ameriški celini!  Kajti ponovno bi videli veličasten nebeški sijaj in čudovit svet. Če bi se potem znašli v tem  svetu, bi bili osupli, ker  bi našli ta svet naseljen z duhovi. In potem bi se  spet  lahko našli sami v sferi enega ali drugega bivalnega duha in ponovno  bi spet našli novo slavo. In istočasno bi, a zdaj z bolj izkušenim očesom, videli prvotni svet kot bivališča teh duhov.
13 Podobno se nadaljuje v neskončnost in vsak posamezen duh je posledično spet  sam v sebi popolno malo neskončno nebo.
14 Pravzaprav se morate zavedati, da so nebesa -  nebesa, napolnjena z nebesi. Kot so ta nebesa v sebi neskončna, prav tako je neskončno vsako angelsko nebo. Iz tega je mogoče izpeljati, kot je zapisano v Svetem pismu: Božje kraljestvo ne prihaja z opazovanjem, ampak je v vas.
15 Na tem temelju bo vsak duh živel v tem kraljestvu, videl in si prisvojil, kar je pridobil v sebi s svojo ljubeznijo do Mene.
16 Tako je pisano: Nebeško kraljestvo je kakor gorčično zrno. Je med najmanjšimi semeni. Če je posejano v zemljo, torej v srce, polno ljubezni, zraste v drevo, v katerem bodo nebeške ptice zgradile svoja gnezda.
17 Ali zdaj vidite tisto malo gorčično seme? Vsak blažen duh je gorčično zrno, kar pomeni: on je stvaritev Moje ljubezni in iz te ljubezni torej živa beseda. Če ta beseda v zemlji ljubezni, ki jo svobodno prinesem Jaz, zacveti, potem postane skozi in skozi živo drevo, polno ljubezni in življenja iz Mene.
18 Če bi vstopili v krog takšnega drevesa, vas bi zagotovo presenetilo, da boste v njem videli neskončno čudovito bogastvo nebes, ki je neskončno prisotno, tako kot Moja ljubezen, usmiljenje in sočutje v vsakem duhu.
19 To morate narediti po Moje, po Mojem naročilu – le tako boste resnično pridobili nebesa v svoji notranjosti. Izkoristite to  Mojo besedo in končno boste izkusili v svetli luči v sebi, da je Moja pisana beseda Jaz Sam in hkrati živo, neskončno nebeško kraljestvo z vami, med vami in, če boste aktivno to vzeli v svoja srca, bo tudi živelo v vas.
20 Kaj se bo še čudežno in na novo razkrilo, bomo še dovolj opazovali v sferah drugih gostoljubnih duhov. Sedaj pa  se umaknite iz sfere tega tretjega duha, ki je prav tako vaš sorodnik. Naslednjič se bomo takoj znašli v sferi četrtega duha. Za danes pa je to dovolj.

Jakob Lorber
Duhovno sonce

knjiga 1