ZDRAVLJENJE IN NEGOVANJE ZDRAVJA Z DUHOVNEGA STALIŠČA
Izbor tekstov iz del Novega Razodetja po Jakobu Lorberju
VII. DEL
O življenju z Bogom in brez Boga
Vsebina
1. Kjer zdravnik ne more več pomagati
2. Obljube in nasveti
3. Luč tolažbe za tiste, ki iščejo pomoč
4. Ljubezen, vsesplošno zdravilo
5. Zdravnik, ki ozdravlja dvojno
6. Ozdravljenje z duhovno preobrazbo
7. O pravem stremljenju k odrešenju
8. Rešitev v Noetovi barki
9. Spoznaj samega sebe!
10. Pri urarju
11. O blagoslovu molitve
12. Prava vera
13. Šole za preroke, poti k duhovni popolnosti
14. Še nekaj besed o življenju z Bogom in brez njega
Razlaga okrajšav naslovov
ŠM = Škof Martin (pogl. in odst.)
Ze = Zemlja in Luna (pogl.)
Mu = Muha (pogl.)
G.M. = Gottfried Mayerhofer (dat.)
VEv = Veliki Janezov Evangelij (11 zv. [zv., pogl. in odst.])
Osv = Osnovna vprašanja življenja (stran) (izdal dr.Walter Lutz)
DS = Duhovno sonce (2 zv. [zv., pogl. in odst.])
B = Božje gospodarjenje (3 zv. [zv., pogl. in odst.])
ZSS = Zdravljenje s sončno svetlobo
Nd = Nebeški darovi (2 zv.[zv. in dat.])
I.K.L. = Ida Kling (dat.)
JM = Jezusova mladost (pogl.)
J.L. = Jakob Lorber (dat.)
Lao = Pavlovo pismo skupnosti v Ladiokeji
SkŽ = Skrivnosti življenja (po G.Mayerhofer-ju) (stran)
NR = Novo Razodetje (priročnik, izdal dr.Walter Lutz)
NS = Naravno sonce (pogl.)
PN = Pričevanja narave
RB1 = Robert Blum (2 zv.; novi naslov »Od pekla do nebes«) (zv., pogl. in odst.)
SkS = Skrivnosti stvarstva (po G. Mayerhofer ju) (stran)
PpS = Posvetna podoba sveta (izdal Viktor Mohr)
1. Kjer zdravnik ne more več pomagati
VEv X/148
Gospod je nekega dne ozdravil slepega in hromega gostilničarjevega sina.
Gostilničar pa je rekel: »O Gospod in Mojster, zdaj mi je popolnoma jasno, da si samo Ti najmodrejši in imaš v vsem prav. Ljudje so zmeraj sami krivi za nesreče, ki jim prizadenejo telo in dušo. Kdo pa je vendarle bil kriv, daje oslepel in ohromel ta moj sin, ki je bil od rane mladosti najboljši in najbolj pobožen?«
Gospod: »Poglej, prijatelj, to je bilo skupno učinkovanje treh glavnih razlogov! - Prvi razlog je bila tvoja prevelika, posebna ljubezen do tega sina. Če je imel kakršnokoli čisto majhno težavo z glavobolom, si že poklical k njemu vse zdravnike, ki si jih poznal, da bi ga zdravili. Ti so mu s svojimi močnimi sredstvi povzročili zelo močan očesni katar in sinje oslepel.
Drugi razlog: Ko je sin oslepel, so mu zdravniki hoteli povrniti vid ter pri tem uporabili popolnoma napačna zdravilna sredstva z močnim notranjim in zunanjim delovanjem. In tvoj sin je zaradi tega ohromel po celem telesu.
Tretji razlog: Za to sem Jaz seveda tudi vedel, vendar sem dopustil, da se ti je to zgodilo in to iz naslednjega vzroka: Prvič si potem izkazoval večjo ljubezen tudi drugim svojim otrokom in vse začel bolje vzgajati. Drugič si pa pričel spoznavati, da mora pravi Jud tudi pri telesnih težavah vedno bolj zaupati Bogu kot pa po večini zaslepljenim in nevednim posvetnim zdravnikom. Kjer noben zdravnik ne more več pomagati, tam zagotovo lahko pomaga edino le Bog. - In tretjič sem to dopustil tudi zato, ker sem vnaprej vedel, da bom Jaz prišel k tebi, in ti z ozdravljenjem tvojega sina dal znak, da sem Jaz Gospod in Mi nič ni nemogoče.
Iz tega boš spoznal, kaj vse je tu bilo krivo, da je tvoj sin za nekaj časa oslepel in ohromel.
Obstaja sicer še skriti, notranji, duhovni razlog, ki ga sedaj še sploh ne moreš dojeti in se ti bo razjasnil šele v drugem življenju. Zdaj pa tebi in tvojemu sinu lahko povem iz Mojih ust, da niti ti sam niti tvoj sin po duši ne izhajata od te zemlje, temveč od zgoraj, to pomeni od neke druge zemlje, ki kroži v neskončnem nebesnem vesolju. Kajti vse, kar se ti na širnem in globokem nebu kaže kot stalno ozvezdje, je nebesno telo nad nebesnim telesom in nobeno od njih ni brez vam podobnih razumnih človeških bitij; toda Moje otroke nosi samo ta zemlja. Vendar Me ne sprašuj o tem več naprej! Ko bo tvoj duh popoln, se bo tudi tvoj notranji uvid glede tega razjasnil.«
2. Obljube in nasveti
B I/1, 2 in 3
Bolnim reci: V svoji bolezni naj se ne žalostijo, temveč naj se resno obrnejo na Mene in naj Mi vendar popolnoma zaupajo! Jaz jih bom potolažil. In v njihovo srce se bo izlil tok najdragocenejšega balzama in v njih se bo pokazal neusahljiv vir večnega življenja. Ozdravljeni in potolaženi bodo tako kot trava po nevihtnem dežju.
Nečistnikom in nečistnicam pa reci: Kdor blodi v mesu, ta blodi v smrti in njegova naslada bo kmalu postala hrana črvom. Samo kdor hodi v Duhu, pride do Svetlobe, pravira vsega življenja; njegov delež bo večno obstajal in se bo pomnožil.
Tistim, ki so vdani oblačilom in modi, resno povej, da bodo pred svojim najpravičnejšim sodnikom stali goli. Njihovo razkošje bo minilo kot pena; njihova gospodovalnost bo spremenjena v najnižje suženjstvo in večno se bodo morali sramovati svoje neumnosti. Ali ni vendar velik norec tisti, ki hoče pozlatiti kup nesnage, drage kamne pa namesto v zlato vdela v najbolj umazano blato?! O, zdaj je na svetu vendarle toliko norcev! Za Luč mislijo, daje tema, in temo imajo za Luč!
Povej zaskrbljenim materam: Svojih hčera naj ne vzgajajo v strahu pred moškimi in pred svetom - kajti česar se človek boji, temu se v skušnjavi slepo pokorava in za tistega, ki se ga bojijo, bo zmaga lahka. Vzgajajo naj jih raje v strahu pred Menoj in v ljubezni do Mene, da bom Jaz zmagovalec, da bodo hčere prezirale svet in se veselile obilja Moje neomejene ljubezni. Naj jih ne vodijo na javne kraje, da bi jim našle može, temveč naj jih privedejo k Meni! In pravim ti: Niti eno njihovo poželenje ne bo ostalo neblagoslovljeno in nezadovoljeno! Kajti Jaz sem bogat Bog, ki razpolagam z neskončnim izobiljem in lahko dam in tudi hočem dati vsega v najvišji meri.
Svojim prijateljem in bratom pa reci v vsej ljubezni: Jaz, vaš najbolj ljubeči Oče, sem že iztegnil obe roki, da jih vse skupaj za večno pritisnem na Svoje srce. Naj se nikakor ne obračajo od Mene, temveč naj nepremično gledajo v Moje obličje in Moje oko jim bo naznanjalo, glasno jim bo sporočilo, kako zelo jih ljubim in kako odkrite namene imam z njimi. Povej jim, da sem njihove grehe odstranil iz svojih oči in sem jih opral belo kot sneg; zdaj ni več ovir. Zanje ne bom več nevidni Oče, vselej naj Me gledajo in se veselijo z Menoj. Vse svoje skrbi naj prenesejo na Mene!
O, s kakšnim veseljem bom odslej skrbel zanje! - O, kaj so vsa veselja in blaženosti Mojih nebes za Mene, Očeta, v primerjavi s tistimi, da Me Moji ljubi otroci ljubijo kot edinega pravega Očeta! Glej, vse blaženosti vam dam za to edino, ki sem jo določil samo za Sebe. In zato naj Moji otroci samo Mene in nikogar drugega ne imenujejo za svojega Očeta; kajti Jaz sem to z vso pravico in razen Mene nihče drug.
3. Luč tolažbe za tiste, ki iščejo pomoč
VEv V/169
Gospod: »Vsakemu resnemu prizadevanju bom Jaz v pomoč, dal mu bom moč in podporo! V času stiske ne bom zapustil nikogar, ki je zvest v veri in v ljubezni do Mene vedno hodil po Mojih poteh. Če pa ga je svet zvijačno premamil in je zaradi tega skrenil z Mojih poti, tedaj mora pa že samemu sebi pripisati, da v času stiske ne bo dobil Moje pomoči, in to toliko časa, dokler se ne bo z vso resnostjo, vero in skesanostjo obrnil na Mene.
Jaz bom sicer večno ostal isti zvesti Pastir in bom hodil za ovcami, ki se bodo kjerkoli izgubile. Vendarle pa mora ovca začeti blejati in se pustiti najti po svoji lastni in nedotakljivi prosti volji.
Kdor je kakorkoli obremenjen z življenjskim bremenom, ki presega njegove moči, naj v srcu pride k Meni in Jaz ga bom okrepil in poživil! Saj prav zato dam komu nositi večje breme, da začuti svojo šibkost in nato v srcu pride k Meni in Me prosi za ustrezno moč za lažje prenašanje svojega večjega življenjskega bremena. In okrepil ga bom v vsaki njegovi življenjski stiski in mu dal pravo luč, da bo lahko prehodil temne poti življenja tega sveta. – Kdor pa preveliko breme sicer čuti, ampak v srcu ne pride k Meni, mora pač samemu sebi pripisati, če podleže pod preveliko težo zemeljskega življenja.
4. Ljubezen, vsesplošno zdravilo
VEv 111/48
Gospod: »Pravim vam, da je v človeku mrtvo vse, razen ljubezni! Zato dopustite, da vaša ljubezen v vsem obilju vlada vašemu bitju in občutite ljubezen v vsakem vlaknu svojega bitja - tako imate v sebi zmago nad smrtjo! In kar je bilo v vas mrtvo, je z vašo ljubeznijo prešlo v neuničljivo življenje. Kajti ljubezen, ki čuti sama sebe in se po tem občutku tudi spozna, je življenje samo, in kar preide vanjo, preide tudi v življenje!«
5. Zdravnik, ki ozdravlja dvojno
J. L. 10.5.1842
Torej lahko pišeš dvojno bolni ženi U. H. W.-ja za njen telesni rojstni dan - čeprav je pri Meni vsak dan rojstni dan večnega življenja.
Že zdavnaj bi se lahko veselila popolnega zdravja, če bi Mi v celoti zaupala. Ker pa je njeno zaupanje deljeno, je torej tudi njeno zdravje takšno. Kaj pa lahko prinese Moja pomoč, ko jo bo pa takoj spet pregnal kakšen posvetno pameten zdravnik?
In če sem poleg zdravnika komu tudi pomagal iz stiske njegove bolezni, kdo je to prepoznal in Me nato počastil, ko je njegova vera, ali sem mu pomagal Jaz ali zdravnik, vendarle deljena? Če pa mora Moja pomoč tako rekoč le capljati poleg zdravnikove pomoči, glej, tedaj si pa tudi Jaz vzamem čas in pravim: Kakršno plačilo, takšno tudi delo! - Kdor pri tem dobi največje plačilo, ta naj tudi največ dela!
Kaj pa bi pomagalo duši in s tem duhu, ki je življenje duše, če bi hotel Jaz pomagati telesno bolnemu z zdravnikovim zdravilom? Ali ne bi, brž ko bi ozdravel, vse svoje zaupanje stavil na zdravnika, Mojo pomoč pa bi imel za pravljično slepilo in Mene s tem polagoma za nepotrebnega?
Glej, iz tega razloga nimam dosti opraviti s telesno bolnimi. Če bi Mi pa zdravnik zaupal in častil edino Mene in skupaj z njim tudi bolnik, bi to bilo seveda nekaj drugega in bi bila Moja pomoč bolj zagotova, kot pa če se zdravnik še razburja zaradi tega, če ozdravljeni v njegovi prisotnosti vzklikne: »Ljubi Bog mi je pomagal!« - zdravnik pa nato pristavi: »Če ti je Bog pomagal, zakaj si me pa potem dal poklicati? Saj bi se takoj lahko obrnil k svojemu Bogu po pomoč! Tu sem ti vendar pomagal s svojo umetnostjo in znanostjo samo jaz, zdravnik!«
Za koga Me pa pravzaprav imate, če naj capljam za zdravnikom in kirurgom? Da, za capljača, ki po dobrem zdravljenju ne zahteva niti najmanjše zahvale, temveč naj čisto naskrivaj neprestano pomaga za dobiček in čast zdravnikov - tako kot vojak, ki se mora tudi pustiti ubiti za čast kakšnega vojskovodje, ki uživa v šotoru. O glej, za takšno delo pa se vendar Jaz čutim nekoliko predobrega in zato tudi nikoli ne bom služil za tako sramotno plačilo.
Če pa želiš popolnoma ozdraveti, potem trdno zaupaj edino Meni, in to bolj kot svojim staršem in zdravnikom, sicer ti ne morem pomagati. Jaz zaradi svoje velike usmiljenosti pač lahko dopustim, da te zdravniki ohranjajo napol shiranega, toda popolnoma zdravega pa pač zelo težko ali sploh nikoli.
Ko bi ti vedel, kako bi Jaz rad marsikomu pomagal, če bi se le obrnil na Mene s popolnim zaupanjem, vero in ljubeznijo. Ampak najboljši zdaj prihajajo komaj s četrtinko vere, šestinko zaupanja in osminko ljubezni. Poglej, v takih razmerah je pri bolnikih različnih vrst tudi za Mene malo dela! To ti pa povem ob tem tvojem dnevu, ker te hočem dvojno ozdraviti. Razumi pa pravilno, kaj to pomeni: dvojno zdrav! - Vse to ti govorim Jaz, tvoj ljubi Jezus.
6. Ozdravljenje z duhovno preobrazbo
I.KL. 10.11.1893
O ljubi otroci, da bi le enkrat postali modri in bi razumeli to, kar delam! Jaz nisem prišel osvobodit težav vaše telo, temveč sem na ta svet prišel zato, da bi preko telesnih napak izboljšal in očistil vaše duše. Namesto da bi se Meni sedaj zahvalili za takšno milostno pomoč, hočete, da vam odvzamem, kar služi vašemu (dušnemu) blagru! - O, kako slepi ste še! In kako dolgo bom moral biti še pri vas, da boste razločevali resnično od lažnega in boste zahrepeneli po Luči in doumeli pravo bit, namesto da se ženete za senco in slepilom!?
Sedaj sicer res mislite: »Če je torej neumna vsaka skrb, ki jo posvečamo telesu in če bi prenehali skrbeti zanj, bi postalo kmalu nesposobno in bi zgrešilo svoj cilj, namreč služiti duši kot kraj izboljšanja in očiščenja! Skrb za telo je torej instinktivna in celo naša dolžnost, zakaj je pa tu označena kot obsojanja vredna?«
Torej, ljubi otroci, te vrste skrbi za telo sploh ne zavračam. Zato Me še naprej poslušajte in kmalu boste spoznali, kaj mislim. Glejte, vsi vi, ki ste obremenjeni s kakršnimikoli boleznimi in telesnimi nadlogami, ste si le-te večinoma nakopali sami - ali z nerednim življenjem, s hrano in pitjem ali z nečistostjo v marsikakšnem pogledu, četudi le v nepoštenih in nečistih mislih. Čeprav le-teh nikdar niste zares izpeljali niti nimate tega namena, je pa vendar poigravanje z grehom to, kar poraja smrt. Vseh drugih razuzdanosti in grehov se sploh ne bom dotikal, ker so gnusoba in poguba celega sveta. Tisti, ki so obloženi s tem peklenskim strupom, bodo le težko kdaj videli Božje kraljestvo.
Obrnimo pa se še k tistim, katerih bolezen in hiranje sta podedovani od staršev in prastaršev. To so tisti, ki jih že od materinega telesa dalje hočem obvarovati pred kačjim strupom sveta. S tem, da svoj križ tako rekoč že prinesejo s seboj na svet, dozorijo njihove duše hitreje in so zato kmalu za Mene dobra orodja. Kajti njihov duh je zaradi zgodnjega prebujenja duše že povezan z Mojim Duhom. Svet jih zaradi njihove telesne šibkosti podcenjuje, toda prav zato stojijo čisto zgoraj v duhovnem kraljestvu in zanj tudi hitreje dozorijo.
Vendar pa imamo še tretjo vrsto, in to so tisti, ki so oslabljeni zaradi preveč zemeljskega dela, ki pa se delijo na dva dela - tiste, ki so si škodovali zaradi prekomernega pohlepa po zemeljskih dobrinah, in tiste, ki so delali preko svojih moči zaradi pomanjkanja in revščine.
Glejte, to je na kratko glavni delež človeškega trpljenja na splošno, katerega nosilci tvorijo večino današnjega človeštva in ti so tisti, ki jim pravim: »Vaše stremljenje [da bi se z zunanjimi sredstvi osvobodili trpljenja] je zaman! Ne usmerjajte svoje skrbi na videz, temveč na bistvo! Svoje zemeljsko, telesno trpljenje imejte za pravično zadoščenje za svoje grehe in se spreobrnite iz vsega srca in boljše vam bo, če že ne na telesu, pa na duši! Ta je tista, ki sem jo prišel rešit nekoč in ki jo rešujem tudi sedaj! Zato opustite vse svoje poskuse, da bi se otresli križa, ki je potreben za blagor vaših duš.
Z vami imam duhovne namene, medtem ko je vaša misel usmerjena samo k zemeljskemu. Zato ne razumete Mojega delovanja in Mojih ljubezenskih namenov. Jaz pa vas vendarle ne bom zapustil, temveč vas bom še naprej prenašal z nebeškim, očetovskim potrpljenjem in prizanesljivostjo in vas vodil vedno bližje k večni Luči. Ker Moja ljubezen noče, da se en sam izgubi, temveč da se vsi spokorijo.«
7. O pravem stremljenju k odrešenju
VEv V/89 in nasl.
Gospod: »Pravim ti: V določenih, pravih okoliščinah je na zemlji vse dobro in ob pravilni uporabi prinaša blagoslov telesu, duši in duhu, in je čistemu vse čisto, in za tistega, ki je sam postal luč, ne more biti več noči. Toda z neumno, napačno in nepravilno uporabo se mora na koncu tudi najboljše pokvariti in - namesto blagoslova in sreče - prinesti prekletstvo in nesrečo!
Ti veš, da je voda, ki ima najrazličnejše in najboljše lastnosti, neobhodno potreben element za naravno življenje ljudi, živali in rastlin. Če pa bi si človek hotel urediti stanovanje v globini morja, da bi tam prebival skupaj z ribami, bi ga v takšnem stanovanju hitro doletela telesna smrt. - Enako kot voda je tudi ogenj element, ki je potreben za življenje; kdor pa bi se vrgel v ogenj ob misli, da si bo v njem pridobil še večjo polnost življenja, ta bo kmalu kot pepel brez iskrice življenja!
In tako je z vsemi stvarmi! Celo najbolj strupene rastline in živali so velik blagoslov za to zemljo zato, ker hudo strupeno snov iz zraka posrkajo vase. Njihova narava je urejena tako, da strup, ki obstaja v surovih neizčiščenih duhovih naravnega življenja, ne more škodovati njihovemu naravnemu življenju. Pustite zato na miru te stvari na njihovih za zemljo koristnih področjih! Stremite predvsem za tem, da postanete popolni ljudje - da, postanite tako popolni kot je vaš Oče popoln in noben rastlinski in živalski strup vam ne bo mogel škodovati!
Postanite vendar zopet to, za kar ste poklicani in kar so bili praočetje, ki so jim bila poslušna vsa bitja. Postanite ob upoštevanju Mojega nauka gospodarji stvaritev vašega Očeta v Njegovem redu in v takšnih okoliščinah ne bo več sovraštva niti med vami niti med vam podrejenimi bitji! - Če boste pa izstopili iz takšnega reda, se boste morali spet sprijazniti s starim prekletstvom in prepirom.
V tem času bo sicer Moje kraljestvo na tej zemlji potrebovalo veliko sile, in tisti, ki si ga ne bodo prisvojili s silo, ga ne bodo dobili v svojo last. Kasneje pa bo šlo vendar lažje; toda brez določenega boja, vsaj s samim seboj, ne bo mogoče pridobiti Mojega kraljestva že na tej zemlji. Kajti če je že tuzemsko življenje zgolj boj, koliko bolj je šele resnično duhovno življenje iz onostranstva, posebno še, če naj se izrazi že na tem svetu. Vendar bo boj za vsakogar, ki zares ljubi Boga, vsekakor lahek! Vsak od Mojih resničnih prijateljev naj ve, daje Moj jarem blag in Moje breme lahko! ...
Kdor vse to spozna in zvesto upošteva, ta bo nezgrešljivo dosegel popolnost življenja in nikdar ne bo občutil smrti, niti je ne bo na kakršenkoli način zaznal. Kajti, kdor si je že v telesu prebudil večno življenje Duha, ta bo ob odpadu mesa kot nadvse resnično in pravilno zaznal samo nadvse osrečujočo osvoboditev v najjasnejši zavesti svoje najpopolnejše biti in njegov vidni [in življenjski] krog se bo razširil v neskončnost.«
8. Rešitev v Noetovi barki
VEv III/13
Poglej, ko je v Noetovem času povodenj prekrila zemeljska tla, na katerih je prebivalo vseskozi življenjsko pokvarjeno človeštvo, je povodenj ugonobila na širokem območju sveta vse, razen Noeta in njegove majhne družine in živali, ki jih je Noe lahko sprejel na barko, samo rib v vodi seveda ne. Kako pa je Noe ohranil življenje sebi in svoji družini visoko na smrtonosnih valovih velike povodnji? - Glej, nahajal se je v svoji trdni barki, ki jo je besna povodenj morala voljno nositi na svojem hrbtu!
Ta smrtna Noetova povodenj pa se duhovno še kar naprej ohranja na tleh te zemlje. In Jaz ti pravim, da ta duhovni in trajni vesoljni potop za življenje posvetnega človeka ni nič manj nevaren kot tisti naravni v Noetovih časih.
Kako pa se lahko zaščitiš pred smrtno utopitvijo v duhovnem vesoljnem potopu? Pravim ti: Kar je Noe naredil telesno, to stori z duhom in za vedno boš zavarovan pred velikim duhovnim vesoljnim potopom! Z drugimi besedami: Po Božji postavi sicer daj svetu, kar je od sveta - predvsem pa daj Bogu, kar je Božjega! »Noetova barka« je človekova prava ponižnost, ljubezen do bližnjega in ljubezen do Boga. Kdor je zares ponižen in poln čiste, nesebične ljubezni do Boga Očeta in vseh ljudi in vedno živo stremi za tem, da bi v največji meri služil vsem ljudem po Božji postavi - ta bo nepoškodovan in zavarovan plaval preko valov vseh posvetnih grehov, ki tako hitro prinesejo smrt. In na koncu te njegove zemeljske življenjske poti, ko bo povodenj zanj upadla in bo odtekla v svoje temne globine, tedaj se bo njegova barka umirila na velikem Araratu živega Božjega kraljestva in bo postala večno prebivališče za tistega, ki gaje nosila.
9. Spoznaj samega sebe!
VEv V/125
Gospod: »Potrudite se in se prepričajte, ali česa ne opuščate, da na koncu ne bi morali reči: »Tu, poglej, polnih deset do dvajset let sem delal vse, kar mi je predpisoval Božji nauk, pa vendarle še stojim na enem in istem mestu, še vedno ne občutim kakšnega posebnega razsvetljenja v sebi in od tako imenovanega večnega življenja občutim tudi še presneto malo! Česa mi torej še manjka?«
Jaz pa vam zato pravim: Skrbno pretehtajte, ali se okrog vašega srca ne plazijo še kakšne močne posvetne koristolovske misli, ali ne držijo v ujetništvu vaše srce in s tem tudi vašo dušo občasna ošabnost, prehuda varčnost, ki je mlajša sestra skoposti, častihlepnost, obsojanje, oblastnost, meseno poželenje in še več podobnega. Dokler se to pri kom dogaja, ne bo dosegel obljube, to je svoje lastne polne izpopolnitve. Samo opazujte mošt in čisto, dozorelo vino (vinski cvet, op. prev.) v sodu ali mehu! Dokler se v moštu nahajajo grobi in tuji sestavni deli, bo vrel in ne bo dosegel čistosti. Ko pa so ti v celoti odstranjeni, se v sodu vedno bolj umirja, mošt se izčisti in postane čisto, duha polno vino.
Marsikomu ne bo veliko manjkalo do tega, da bi se polastil Božjega kraljestva v njegovi duši, pa ga vendarle ne bo zavzel, ker se premalo preizkuša in ne pazi na to, kaj še zemeljskega je morda prilepljena na njegovi duši. Če se bo pa skrbneje izprašal, bo kmalu spoznal, da je pač še zelo občutljiv in ga že kakšna malenkost hitro užali.
»Da«, pravi nekdo, »ali človek ne bi smel imeti nobenega občutka za čast?« - O da, pravim Jaz, človek mora vsekakor imeti občutek za čast, ampak ta mora biti najbolj žlahtne vrste! Če te je užalil človek, ki je še šibkega duha, se zaradi tega ne jezi nanj, temveč pojdi k njemu in mu reci: »Prijatelj, ti me z ničemer ne moreš užaliti, ker jaz ljubim tebe in vse ljudi! Tiste, ki me preklinjajo, blagoslavljam, in tistim, ki mi delajo slabo, delam po vseh svojih močeh samo dobro! Toda ni lepo, da en človek žali drugega; zato odslej ne delaj tega, da boš lahko sledil svoji lastni najvišji sreči! Pri tvoji stalno naraščajoči užaljenosti bi utegnil naleteti na koga, ki bi ti stvar zelo zameril in bi ti potem delal velike in zagotovo zelo neprijetne težave!«
Če s tistim, ki vas je užalil, govorite brez najmanjše jeze v srcu, je plemeniti in Božanski občutek za čast v vašem srcu popolnoma upravičen. Če pa v sebi zaznate še tako majhno jezo in ste do človeka zagrenjeni in neprijazni, je to še posledica majhne, v vaši duši skrite ošabnosti, ki sama še dolgo zadostuje za to, da prepreči združitev vaše duše z Mojim duhom luči v vas.
Ali če koga od vas isti revež večkrat zaprosi za precejšnjo miloščino. Gre vam dobro in ubogemu bi lahko dali tisočkrat več, kot ste mu že dali, grenko pa vas zadene nekakšna njegova nesramnost in pokažete mu vrata in mu daste razumeti, naj ne prihaja tako pogosto in naj ne misli, da bo dobil miloščino vsakokrat, ko se mu bo zahotelo.
Glejte, za posvetnega človeka je to seveda razumljivo govorjenje in tak majhen pouk je pravičen za berača; vendar tisti, ki tako ravna z ubogim, še zdaleč ni zrel za Moje kraljestvo, saj Jaz pustim, da Moje sonce sije na dobre in zlobne ljudi in v korist vseh bitij.
Isti žarek, ki slavi pozlačene kraljeve palače in v trti čisti, zori in sladi najplemenitejšega od vseh sokov, sveti tudi na luže in odtoke in se ne jezi zaradi žabjega kvakanja in cvrčanja murnov. Takšna zadržanost prikriva še nekaj skopega in skopost in prevelika ekonomska varčnost nista preveč oddaljeni od pohlepa in kalita življenjski mošt duše. In dokler se to še neprenehoma dogaja, iz duše ne nastane čisti vinski cvet duha življenjskega vina.
Kdor pa bogato daje z velikim veseljem in reveža sploh ne pogleda, da bi videl, če mu je že večkrat dal majhen dar, ta je v tej točki že sposoben, da preide v Moje kraljestvo, ker v svoji duši ne najde nobene majhne napake drugega.
Zato sem vam Jaz rekel, da se vedno v vsem natančno preizkušajte in se dvignite na življenjsko stališče, na katerem boste v sebi svetlo in živo zaznali, da ste osvobojeni vseh zemeljskih nečistoč.«
10. Pri urarju
ŠM 21. pogl.
Da, Moj Bog, prav imaš in nadvse Te ljubim in cenim zaradi Tvoje modrosti in z njo povezane moči, ljubezni, potrpežljivosti in vztrajnosti! Če bi le hotel z menoj govoriti bolj milo, tako da mi zaradi Tvojih besed ne bi bila vedno pred očmi moja zavrženost v vsem svojem obsegu in teži, bi bil že dolgo prav zaljubljen v Tebe! Toda prav ta huda ostrina Tvojih besed me izpolnjuje bolj z neke vrste skritim strahom kot pa z ljubeznijo do Tebe! - Govori odslej torej prizanesljiveje z menoj in potem Te bom ljubil z vso svojo močjo!
Gospod: »Prijatelj, kaj zahtevaš od Mene, da ti tega nisem dal v najobilnejši meri, ne da bi ti od Mene to zahteval?! Ali meniš, da je samo laskač pravi prijatelj ali tisti, ki si iz samega strahospoštovanja ne upa v obraz povedati resnice?! - O, tu si pa v veliki zmoti! Na tebi ni najti niti ene dobre dlačice! Nobeno plemenito delo ljubezni te ne krasi! Če si kdaj kaj naredil, kar se je pred svetom zdelo ljubeznivo in plemenito, je bilo vendarle bahavo zlo. Kajti vse tvoje početje ni bilo nič drugega kot zla politika, za katero je bil skrit kakšen tajen oblastiželjen načrt!
Če si komu dal borno miloščino, je o tem morala izvedeti vsa okolica; povej - ali je to bilo po Evangeliju, ko naj vendar desnica ne ve, kaj dela levica?!
Če si komu dal tako imenovan dober nasvet, je bil tudi ta vedno tako usmerjen, da je njegova voda na koncu morala priteči na tvoj mlin!
Če si se delal ponižnega, je bilo to samo zaradi tega, da bi nižjim prav nazorno prikazal svojo visokost!
Če si milo govoril, si hotel s tem doseči samo to, kar so hotele doseči sirene s svojim petjem in hijena s svojim jokom za grmovjem! Neprenehoma si bil najpohlepnejša roparica!
Skratka, na tebi ni bilo niti enega dobrega lasu in bil si že popolnoma v peklu! Gospod Bog pa se te je usmilil, zgrabil te je in te hoče (zdaj v celoti) osvoboditi vseh peklenskih vezi! - Ali misliš, da bi bilo kaj takega mogoče, ne da bi ti pokazal, kakšen si?!
Ali na zemlji nikdar nisi videl, kaj urarji naredijo s pokvarjeno uro, da bi jo spet popravili in naredili uporabno? - Glej, razstavijo jo na najmanjše dele, iz katerih je sestavljena, skrbno pregledajo vsak delček in ga očistijo, poravnajo, kar je skrivljeno, odbrusijo, kar je hrapavo in dodajo, kjer kaj manjka in na koncu spet sestavijo mehanizem, tako da spet učinkovito izpolnjuje svoj namen! Ali mogoče misliš, da bi takšna povsem pokvarjena ura prišla v tek, če bi jo urar samo na zunaj tako dobro spoliral, da bi se svetila, njen notranji del pa bi pustil takšen, kot je bil?!
Tudi ti si prav takšen urni mehanizem, v katerem niti en kolesni zobec ni v redu! Če naj bi postal boljši, je tudi tebe treba razstaviti v vsem tvojem pokvarjenem bitju! Vse mora ven na svetlobo večne, nepodkupljive resnice, da si sam sebe lahko ogledaš in vidiš, kaj vse v tebi in na tebi je popolnoma pokvarjeno!
Šele ko boš spoznal vse svoje napake, bo mogoče uporabiti strgalo, pilo, klešče in na koncu tudi krtačo za čiščenje in poliranje, da bi iz tebe spet izoblikovali človeka po Božjem redu, in to popolnoma novega človeka, ker je ta tvoj sedanji človek popolnoma neuporaben! Ko pa vse to Jaz sedaj na tebi delam, povej, ali ne zaslužim zato tvoje ljubezni?!
11. O blagoslovu molitve
I.K.L. 23.2.1893
Ljubi otroci! Glejte, molitev je tista, po kateri lahko pridem Jaz k vam in vi k Meni. Molitev je pot k Mojemu srcu. V molitvi je skrita moč, ki teče iz Mojega srca. Čim bolj molite, tem več moči vam lahko dam in toliko prisrčnejša postane vez z Menoj. Kdor se Mi približuje v molitvi, s čimerkoli že, ta nikoli ne bo ostal brez odgovora, tolažbe, brez zagotovila Moje ljubezni in prisotnosti.
Seveda pri tem razumem resnično molitev, ki se dviga iz globine srca in ni le prazno blebetanje z usti, katero srce niti ne čuti niti ne občuti, kar je torej samo razpravljanje »po dolžnosti«, davek, za katerega mislite, da Mi ga dolgujete - tega ne imenujem molitev. Tedaj bi Mi bila »nobena« molitev ljubša, kot pa takšna, ki src ne ogreje, temveč jih le še bolj ohladi.
Kot pravo molitev ne razumem ur ali trenutkov, ki Mi jih podarjate, ko vas preganja stiska ali kakšna druga tegoba in pri čemer kličete Boga v sili, ki ste ga v sreči pač že davno pozabili, na katerega ste se pa zdaj spomnili, ker potrebujete Njegovo pomoč. Glejte, tudi to ni prava molitev (čeprav se moram v večini primerov zadovoljiti s tem)!
Prava molitev je življenje po molitvi, življenje z Menoj in v Meni. Kdor tako živi, ima večno življenje in ne bo videl, čutil ali okusil smrti!
Kdor si uredi življenje po Moji besedi, ta neprestano moli v pravem smislu. Kdor ima Mene v srcu, ta nenehno moli, kajti njegove misli so ves čas usmerjene k Meni in Moji ljubezni. In karkoli stori ali počne, stori ob upoštevanju in z ozirom na Mene. Njegovo veselje je v tem, da je v stalni povezavi z Menoj in v tem, da Mi služi z ljubeznijo svojega srca. - To pomeni: Moliti s srcem neprestano. In kdor tako dela, tega bom Jaz uslišal in ga blagoslovil.
To naj bo danes Moj blagoslovljeni pozdrav za vas od vašega Očeta Jezusa. Amen.
12. Prava vera
RBl 11/280 (4 nasl.)
Lepo, hvalevredno in dobro se je pogovarjati o Meni in Mojem kraljestvu, še lepše, še bolj hvalevredno in bolje pa se je pogumno vaditi v nebeških poslih. Znanje je seveda pomembnejše od posla. Ko pa enkrat veš, kaj moraš storiti, potem moraš - delovati! In potem je že eno majhno dobro dejanje boljše kot samo veliko znanje brez dejanja! - Iz enega samega, še tako majhnega dejanja bo nekaj nastalo, dejanju vedno sledi stvaritev; čistemu znanju pa ne sledi nič, če ne preide v delovanje.
Kaj bi koristilo lončarju, ki bi bil še tako dobro podkovan v umetnosti oblikovanja loncev, če nikdar ne bi dal ilovice na lončarsko vreteno in ne bi poskusil svoje znanosti uporabiti v praksi? - Tako je tudi vera znanost srca. Toda dokler ne postane dejavna, je tako rekoč mrtva. Življenje ji da šele po njej opravljeno delo.
13. Šole za preroke, poti k duhovni popolnosti
VEv IX/56
Gospod, ko so ga vprašali o starih šolah za preroke, pravi: »... Dečke, ki so jih Boga boječi starši že od rojstva dalje vzgajali prav in v čistosti, seveda predvsem takšne, ki so bili v glavnem tudi telesno popolnoma zdravi in krepki, so duhovno prebujeni sodniki in duhovniki [iz Izraelovega ljudstva] sprejeli v to [tako imenovano] šolo [za preroke], v kateri so se morali najprej naučiti dobro brati, pisati in računati. Potem so jih dobro poučili o Postavi, to je o Mojzesovih knjigah, pa tudi o vedah o deželah in narodih ljudem poznane Zemlje.
Pri tem so jih najskrbneje navajali tudi k temu, da niso samo spoznavali Božjih zapovedi, ampak so jih tudi strogo upoštevali in sicer čim bolj prostovoljno in po lastni odločitvi. Pri tem so bili ob upoštevanju njihove starosti in stopnje njihove duhovne razvitosti izpostavljeni marsikakšnim preizkušnjam in preverjanju, da bi se sami pri sebi živo prepričali, kako daleč so že prišli v svoji moči upirati se vsemu svetu in njegovim čarom.
Predvsem pa so morali obvarovati pred lenobo, materjo vseh drugih grehov in slabosti; zato so jih navajali tudi na raznovrstna, njihovim močem primerna telesna dela.
Ko so potem dorasli in postali močni v samozatajevanju in premagovanju samih sebe, so jih vodili z znanostjo analogij v njihovo notranjost, da so s tem dosegli živo vero in neupogljivo voljo ob združitvi z dobro prepoznano in že od otroštva dalje natančno upoštevano Božjo voljo. Zato so bili potem tudi sposobni izvajati znamenja, ker je njihova lastna volja postala eno z Božjo voljo in vera kot prava, živa luč iz nebes v njihovih razsvetljenih srcih ni dopuščala nobenega dvoma več.
Ko je bilo vse to v pravem in živem redu doseženo, so bili gojenci (prav zaradi žive vere in zaradi svoje v vsakem dejanju z Božjo voljo povezane volje) prežeti z Božjim Duhom v skladu s svojo osebno sposobnostjo. S tem seje povečala sposobnost notranjega videnja in vnaprej so videli prihodnje stvari in dogodke, ki so jih potem zapisali za prihodnje rodove.
Kdor je tedaj dosegel stanje, v katerem je doživljal notranja videnja, ta je spoznal tudi notranjo živo besedo in je v sebi zaslišal glas Jehove, in to je bila »Božja beseda«, ki jo je prerok kot iz Božjih ust oznanjal ljudem, pravzaprav jo je moral oznanjati, ker ga je k temu priganjal Božji Duh, ki je deloval v njem.
In glej, takšna je bila šola za preroke. In na opisani način so za preroke izobraževali ljudi v formalni in pravi življenjski šoli.
Vendar pa so bili tudi pobožni možje, ki so v Boga ves čas trdno verovali in Ga v srcu ljubili, tudi brez predhodne šole prebujeni v prave preroke ...
V prihodnosti bo gotovo ustanovljenih veliko šol. Iz njih bodo izšli številni krivi preroki, vendar pa le zelo malo pravih prerokov po Božji volji.
Resnično ti pravim Jaz: V prihodnje bo prerok in videc edino tisti, ki veruje v Mene, ki ljubi Mene nadvse in svojega bližnjega kot samega sebe in zares sledi Mojemu nauku. - In ne bo vsak, ki bo verno klical k Meni: »Gospod, Gospod!«, prišel v Moje kraljestvo, temveč edino tisti, ki izpolnjuje Mojo v Mojem nauku jasno izraženo voljo. Zato tudi vi ne bodite le prazni poslušalci, temveč takojšnji izvajalci Moje besede, tako boste v sebi prejeli tudi pravo Božje kraljestvo.
Nikdar pa ne pričakujte, da bo Božje kraljestvo kot kraljestvo notranjega življenja kadarkoli prišlo k ljudem s kakršnimikoli zunanjimi znamenji in zunanjim bliščem, ampak je znotraj vas! Kdor ga na način, ki sem vam ga pokazal, v sebi išče in ga ne najde, ta ga bo zaman iskal po vsem svetu in v vseh ozvezdjih.
Steza v pravo in živo Božje kraljestvo je torej zelo ozka in večkrat poraščena z raznovrstno trnjevo goščavo. Ponižnost in popolno samozatajevanje je njeno ime. Za posvetnega človeka je popolnoma neprehodna.
Kdor pa veruje v Mene in upošteva Moje zapovedi, temu na stezi v Božje kraljestvo trnje ne bo ranilo nog. Samo resen začetek je težak. Če pa resnost ostane in ne oslabi zaradi različnih posvetnih ozirov, je čisto lahko doseči Božje kraljestvo. Takšnemu, vedno nadvse resnemu stremljenju po Božjem kraljestvu v sebi, je Moj jarem blag in lahak, breme, ki sem mu ga Jaz naložil, da ga nosi. In resnim iskalcem pravega Božjega kraljestva bom v njihovih srcih vedno glasno klical: »Pridite vsi k Meni, ki ste ubogi in obremenjeni! Jaz Sam vam prihajam že več kot pol poti naproti in vas bom v celoti okrepil in poživil.«
Tistim pa, ki Mi samo kličejo »Gospod, Gospod«, svojo glavno skrb pa posvečajo posvetnim stvarem, za Božje kraljestvo pa si prizadevajo samo tako mimogrede, tem bom pa rekel: »Kaj kličete Mene, posvetneži, in kaj kričite!? Moje srce vas še nikdar ni prepoznalo. Tisto, za kar skrbite, naj vam prinese tudi pomoč, ki jo želite!«
Resnično vam rečem: Takšni ljudje bodo v tostranstvu le težko našli v sebi pravo in živo Božje kraljestvo in bodo za svoje bližnje slabi učitelji, vidci in preroki! In v onostranstvu bo tem na pol mrtvim dušam še neprimerljivo težje, Božje kraljestvo iskati in v sebi najti!
Iz tega razloga in za to naj vsakdo dela, dokler traja dan, ker ko bo nato prišla noč, takrat se bo dalo le težko delati.
14. Še nekaj besed o življenju z Bogom in brez njega
B 1/4 (4-5)
A) Gospod: »Če kdo svojo ljubezen veže na materialni svet, bo njegova ljubezen uničena z oblastjo smrti in posledica tega je potem usoda materije ali smrt. Kdor pa svojo ljubezen usmerja na Mene in se povezuje z Menoj, ta svojo ljubezen povezuje z Ljubeznijo ali z Življenjem vsega življenja in bo sam vedno bolj in bolj živ.«
B 1/160 (7)
B) Gospod: »Človek potrebuje edino eno skrb in ta je v tem, da neprestano išče Boga, svetega Očeta, ne samo v stiski, temveč tudi na ljubezni zvestih poteh! In kdor Ga je tam našel kot najvišje dobro ali blagor, ta naj Mu ne obrne takoj spet hrbta, temveč naj ostane pri Njem, - sicer se bo venomer zavedal svoje nemoči že na pol poti nazaj in bo šele po grenkih izkušnjah moral spoznati, kako brez Mene ne zmore čisto nič!«
B 1/160 (8-10)
C) Gospod samovoljnemu Adamu: »Če kdo kliče Moje ime, Mi pa obrača hrbet, prav zares, ta toliko časa ne bo uslišan, dokler ne bo obrnil k Meni srca in obraza! Vendar si zapomnite: Takšna spreobrnitev bo vedno postavljena na vročo preizkušnjo in potem se bo pokazalo, kolikšna resnost vlada v srcu; - kajti tedaj bo silovito divjal svet okoli tebe -, in nobena druga beseda ne bo uslišana razen tiste iz srca. Razumi to dobro in Mi nikoli več ne obračaj hrbta, temveč se povsod prepusti Mojemu spremstvu in vodstvu! «
VEv IX/139 (6-7)
D) Gospod Judi Iškariotu: »Kdor ima veliko opraviti s svetom in ga ljubi, ta prej ali slej zagotovo najde plačilo, ki ga ima svet vedno pripravljenega za svoje prijatelje: Smrt! - Moje kraljestvo pa ni od tega sveta in kdor se veliko pogovarja z Menoj, temu bo plačilo večno življenje! To si zapiši v svoje posvetno srce!«
VEv IX/149 (16)
E) Gospod: »Kdor ljubi življenje tega telesa zaradi sveta, ta bo izgubil življenje duše. Kdor pa ga ne ljubi zaradi Mene, ta ga bo za večno ohranil v Mojem kraljestvu! «
VEv IX/118 (24-25)
F) Gospod nekemu zakrknjenemu pismouku, ki opozarja na žalostno, trpljenja polno usodo mnogih vernikov: »Z življenjsko srečo ljudi, ki so zavzeti za Boga, kaže vedno najboljše, saj ti vedo, zakaj so postavljeni na svet in če trpijo, tudi vedo zakaj. Ne bojijo se telesne smrti, ker večno življenje duše občutijo že popolnoma jasno v sebi in v tem tudi moč Božjega Duha. - Kaj pa ima nasprotno v sebi človek, ki uživa v vseh posvetnih užitkih? Česa se zave na koncu? Smrti, za katero se mu noče pokazati življenje, - in končno je obup njegova usoda!«
VEv VIII/217 (13-14; 16-18)
G) Razsvetljeni esenski voditelj Roklus na vprašanje, kaj moraš storiti, da dobiš Božjo pomoč: »To se pravi, da pred tem v srcu gojiš živo vero v Boga, Njegove zapovedi na vsak način izpolnjuješ, Ga nato nadvse ljubiš in svoje bližnje kot samega sebe! Kdor tega ne dela, tega Bog ne bo uslišal!
Jaz in moji bratje pa delamo to in imamo tudi najzanesljivejše dokaze, da naš edino pravi Bog vedno rad usliši naše prošnje, pod pogojem, da Ga ne prosimo za kaj neumnega. Zato se z najglobljo vero v srcu obrnite na našega Boga kot na najboljšega Očeta.«
VEv VIII/16 (10-11)
H) Gospodove poslovilne besede spreobrnjenim indijskim modrecem: »Oče je dober in Mu trpljenje ljudi ni všeč. Preprečuje pa tudi ne, da trpljenje pride nad ljudi, če zaradi same posvetnosti pozabijo na Očeta, ničesar ne verujejo in se sami podajajo v vse, kar jim mora povzročati neprilike. Hodite po poteh, ki sem vam jih Jaz zvesto pokazal, tako boste manj trpeli in vaš odhod s tega sveta bo lahek.«
B 11/51 (1-5)
I) Gospod: »Resnično vam pravim, kdor Mi sledi, ta hodi po pravi poti in ne bo zašel na stezi življenja k Življenju. Kdo pa rad ponoči hodi brez luči po gozdni poti? Svet pa je gozd in človeško življenje pot in čas [duš] v telesu je temna noč. Jaz sem pa prava, zanesljiva luč in sem pot in večno Življenje samo.«
VEv IV/166 (6)
J) Gospod: »Če je v človeku vse postalo nebeško, potem postane tudi njegova okolica nebeška. Dnevi postanejo nebeški dnevi in noči postanejo nebeški mir, polni najčudovitejše luči za človekovo čisto, s svojim duhom združeno dušo.
B III/10 (9)
K) Nadangel Zuriel: »Naše življenje je Božje življenje, živimo lahko kadarkoli in kjerkoli, - takoj ko prepoznamo in doumemo vzrok in namen življenja, da, če smo obrnili srce k Bogu, že živimo popolno življenje, bodisi še v mesenem telesu ali v čistem duhu, tu ni razlike!«
DS I/98 (13)
L) Gospod odrešenim dušam v Kraljestvu duhov: »Z Menoj zmorete vse, brez Mene pa ničesar! Tako je tudi vedno dobro biti pri Meni! Razen Mene pa nikjer ni biti, ki bi bila trajna; kajti edino Jaz sem pot, resnica in življenje! Kdor ostane v Meni zaradi ljubezni in Jaz v njem, ta ima luč, resnico in življenje !«
Konec sedmega dela