Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

ZDRAVLJENJE IN NEGOVANJE ZDRAVJA Z DUHOVNEGA STALIŠČA
Izbor tekstov iz del Novega Razodetja po Jakobu Lorberju

Cela knjiga PDF tukaj

V. DEL 
Prehrana, post, zahvala

Vsebina

V. DEL A - Prehrana
1. Nevarnost nečistih jedi in vplivov      
2. Prehranjevanje
3. Glavno pravilo: Preprostost in zmernost      
4. O blagoslovu preproste prehrane      
5. Očetove zapovedi prvim ljudem glede prehrane     
6. Najpreprostejša, najčistejša in najbolj zdrava hrana
7. Razni nasveti in napotki
8. Hrana za duhovnega človeka  
9. O vinskem duhu in drugih naravnih duhovih 
10. O kajenju tobaka in drugih neumnostih     
11. Napotki za dieto
12. Gospodov zgled pravilnega prehranjevanja
13. O vegetarijanstvu      
14. O mesni hrani 

V. DEL B - Post in asketstvo
1. O pravem postenju      
2. O uživaštvu in pravem samozatajevanju      
3. Različni nasveti in napotki    

V. DEL C - Iz Jezusove mladosti
1. Vesel jutranji obrok      
2. Najljubša jed otroka Jezusa    
3. Mrzle ribe z oljem in limoninim sokom
4. Bogu všečni gostje       

V. DEL D - Molitev pri mizi, obljuba blagoslova, bratski obed
1. Molitev pri mizi   
2. Obljuba blagoslova      
3. Bratski obed

Razlaga okrajšav naslovov

ŠM = Škof Martin (pogl. in odst.)  
Ze = Zemlja in Luna (pogl.)  
Mu = Muha (pogl.)  
G.M. = Gottfried Mayerhofer (dat.)  
VEv = Veliki Janezov Evangelij (11 zv. [zv., pogl. in odst.])  
Osv = Osnovna vprašanja življenja (stran) (izdal dr.Walter Lutz) 
DS = Duhovno sonce (2 zv. [zv., pogl. in odst.]) 
B = Božje gospodarjenje (3 zv. [zv., pogl. in odst.])
ZSS = Zdravljenje s sončno svetlobo
Nd = Nebeški darovi (2 zv.[zv. in dat.])
I.K.L. = Ida Kling (dat.)
JM = Jezusova mladost (pogl.)
J.L. = Jakob Lorber (dat.)
Lao = Pavlovo pismo skupnosti v Ladiokeji
SkŽ = Skrivnosti življenja (po G.Mayerhofer-ju) (stran)
NR = Novo Razodetje (priročnik, izdal dr.Walter Lutz)
NS = Naravno sonce (pogl.)
PN = Pričevanja narave
RB1 = Robert Blum (2 zv.; novi naslov »Od pekla do nebes«) (zv., pogl. in odst.)
SkS = Skrivnosti stvarstva (po G. Mayerhofer ju) (stran)
PpS = Posvetna podoba sveta (izdal Viktor Mohr)

 

A – Prehrana,
1. Nevarnost nečistih jedi in vplivov

                                                                                                                                                      VEv X/54
  Gospod: »Nečisti duhovi - deloma takšni, ki so enkrat že ži­veli v mesu na tem svetu, večinoma pa takšni naravni duhovi, ki še nikoli niso bili porojeni v človeškem mesu - so vsepovsod; v zraku, na zemlji in v njej, v vodi in ognju, v rudninah, kovinah, rastlinah, živalih - in tudi v človeški krvi in mesu. Zato naj ljudje tudi ne jedo mesa zadušenih in nečistih živali.
  V skrajni sili se sicer lahko je tudi meso nečistih živali; naj­prej pa se ga mora dobro izčistiti, ga razsoliti z zelišči in nato prekaditi z dobrimi zelišči in brinjevim lesom, da se osvobodi nečistih duhov.
  Meso roparic pa je za ljudi škodljivo tudi ob vsej previdnosti, ki jo svetujem, ker nečistih duhov nikdar ni mogoče popolnoma odstraniti iz njega.
  Ljudje naj tudi ne pijejo vode iz nečistih izvirov in naj vzdr­žujejo čiste vodnjake, kot je Mojzes v Mojem imenu to strogo zaukazal Izraelcem.
  Kdor telesno živi po Mojzesovem navodilu, se bo vedno in povsod zavaroval, da bi se ga polastili hudobni in nečisti duhovi in to toliko bolj zanesljivo, če živo veruje v Mene in Moje Oče­tovsko varstvo in vse začne, dela in dokonča v Mojem imenu. Brez tega pa je zaradi lastne lenobe, nevednosti in neumnosti v vsakem trenutku izpostavljen tisoč nevarnostim vseh vrst.
  Če Jaz Svojim angelom ne bi zaupal v varstvo ljudi, ki so že po naravi boljših misli in volje, bi bilo na zemlji bolj malo ljudi, ki ne bi bili obsedeni! Ampak ljudje naj se nikar preveč ne zanašajo na to, ker Moji angeli človeške volje ne brzdajo.«

2. Prehranjevanje
                                                                                                                                                       VEvX"209 (cit. V.M.)
  Vse, kar želodec sprejme za prehrano telesa, ni tako mrtvo, kot izgleda. Kajti vsaka hrana je sestavljena iz treh delov; iz grobo materialnega, eteričnega in substancialnega. Materialni del jedi je tisti, ki se ga da videti in čutiti in se v ustih in nosu čutilom razodeva s svojim okusom in vonjem. Ko jed in pijača dospeta v želodec, se tam tako rekoč drugič prekuhata. Pri tem se razvijeta dva glavna sestavna dela, od katerih se grobi ma­terialni s krvjo prenaša v prehranjevanje telesa, njegovih udov, notranjih organov in mišic povsod tja, kjer so telesne celice po­trebne okrepitve.
  Snovno finejši sestavni del hrane se izloči šele v spodnjem delu želodca, ki je predeljen na dvanajst predelkov. Tu se s po­močjo lastnega procesa vrenja eterična snov zaužite hrane iz­loči iz snovnih celičnih ovojev in služi za poživitev živcev in jo zaradi tega lahko imenujemo »duh živcev «.
  Izredno fini eterični del pa, ki predstavlja pravo substanco vsake materije, se (po zaključnem procesu vretja) skozi vranico po posebni poti vodi v srce in od tam popolnoma prečiščen pre­ide v človekovo dušo. Tako torej tudi duša od vsake zaužite hrane potegne nase to, kar ji je sorodno in se s tem hrani in krepi v vseh svojih, snovnemu telesu popolnoma podobnih, posamez­nih delih. (Od tod tudi vpliv načina prehranjevanja na kvalitete človekove duše! Izd.)
  Ko jedi to, kar je pomembno, oddajo telesu, živcem in duši, se nečisti del zaužite poživljajoče snovi izloči iz telesa po dveh naravnih poteh. Če pa je človek postal uživač in nezmerno uživa hrano, tako jedi kot pijačo, zaužitega ni več mogoče predelati in izločiti v rednem prebavnem procesu. Zaradi tega še mnogo neizločenih poživilnih delov za telo, živce in dušo prehaja v čre­vesje in v druge dele preko jeter, vranice in ledvic v sečni mehur, kjer ponovno povzročajo vrenja, iz katerih se polagoma razvi­jejo različne bolezni telesa in duše. Z neštetimi tisoči poslastic, s katerimi ljudje danes polnijo svoj želodec, se veliko število takih neprevretih substanc (na drugem mestu imenovanih naravni duhovi, ker je ves substancialni del hrane duhoven! Izd.) pogosto polasti celega človeškega telesa. Te se potem med seboj neprestano borijo in ta boj človek uspe nekaj časa miriti samo tako, da se zateče k znanim zdravilnim rastlinam in koreninicam in z njihovo pomočjo utiša nagnjenje notranje dušne substance k revoluciji. Toda takšno zdravje nikoli ne traja dolgo in le, če bi človek tako kot nekoč ostal pri preprostem in zmernem prehra­njevanju telesa, bi tudi spet ostal zdrav do visoke starosti, tako kot je bilo to v prastarih časih...

3. Glavno pravilo: Preprostost in zmernost
                                                                                                                                                     BG II245 (8-16)
  Henoh, prvi visoki duhovnik prastarega časa, spreobrnjenemu kralju Lamehu iz Hanoha in njegovemu spremstvu: »Glej, člo­vek ne živi samo od zemeljskega kruha, temveč mnogo bolj od Božje besede! Ker pa ješ naravni kruh, ki te nasiti in nahrani, se vprašaj: »Zakaj in kako me je nasitil in nahranil naravni kruh ali pa nasploh naravna jed?« - in v sebi boš vedno dobil polno veljavni odgovor: »Ker tudi vsa naravna telesna hrana izhaja iz večne, vsemogočne Božje besede!«
  Poglej torej, če te nasiti in nahrani že utrjena in v trdno snov začarana oz. zajeta Božja beseda, koliko bolj bo to zmogla svo­bodna, nezačarana, živa beseda, ki prihaja neposredno iz Božjih ust.
  Mi vsi izhajamo iz Božje besede. Torej tudi za nas za večno ne more biti nič bolj hranljivega in bolj nasitnega kot prav živa Božja beseda! In človek ne živi samo od kruha in vse druge po­svetne hrane, marveč živi nasprotno od vsake besede, ki izvira iz Božjih ust.
  S tem pa nočem reči, naj človek zato ne uživa naravne hrane, ko jo je Bog vendar zato ustvaril in celo vidno jedel z nami. Le da naj nam ne bo glavna potreba!
  Glej, tudi take reči spadajo v red Božjih stvari! Pravim ti: Bodi vedno zmeren pri uživanju naravne hrane, ker v njej je skrita velika skušnjava... Če jemo naravni kruh in zemeljske sadeže, moramo biti pri tem zelo pazljivi, da z njihovo grobo, čutno težo ne zadušimo nesmrtnega duha! Saj to lahko jasno opaziš že pri požrešnih otrocih, kako se poneumljajo zaradi svoje velike po­žrešnosti in potem nimajo smisla za duhovne vrline.    
  Nasprotno pa vedno bolj preudarni otroci kmalu postanejo odlični misleci. Kakor pa zlahka opazimo, da je tako pri otrocih, je to tako toliko bolj pri odraslem človeku, ker gre pri njem za že izoblikovane strasti, ki so otroku še tuje.
  V naravni hrani sprejmeš vase naravno in to se v tebi ne po­duhovi, temveč tvojega duha naredi naravnega. V Božji besedi pa prejmeš duhovno in to nasiti, hrani in krepi duha za večno življenje. Naravna hrana hrani telo in duši duha in ga sili k lako­ti; z duhovno hrano pa pridobita oba; duh se okrepi in postane oblasten in njegovi čuti neskončno ostri, telo pa zaradi duha po­stane gibko, skromno, vzdržljivo in se ohranja krepko kot dobro tkana obleka iz finih, toda odpornih in močnih niti.
  V naravni hrani mirujejo pokvarjeni duhovi in če je človek takšne hrane zaužil preveč, premagajo duha in izpodkopljejo njegovo bistvo, enako kot hrošči in črvi oglodajo in spodko­pavajo drevo, uničujejo njegovo bistvo, da končno popolnoma propade.
  Duhovna hrana pa je za duha poživljajoč dež z neba, pod ka­terim bo le-ta kmalu vzcvetel v čudovito močno in lepo dišečo rožo večnega življenja.«

4. O blagoslovu preproste prehrane
                                                                                                                                                       VEv X/182
  Gospod: »Ljudje prastarih časov, ki so ostali v redu in pre­prostosti, ki sem jim ju pokazal s Svojim duhom, pred telesno smrtjo sploh niso poznali bolezni. Večinoma so dosegli zelo vi­soko starost, nikdar niso zboleli in so na koncu čisto mirno za­spali in njihova duša pri tem ni občutila nobenih bolečin niti strahu pred smrtjo.
  Njihova prehrana pa je tudi bila vedno enaka in ne danes takš­na in jutri drugačna. Večinoma so živeli od mleka, kruha ter od dobrih in zrelih drevesnih sadežev. Takšna jed je bila celo življenje njihova prehrana za telo. In za potešitev žeje jim je služila sveža izvirska voda.
  Iz tega razloga so njihove telesne živce prehranjevale vedno iste dobre in neškodljive dušne substance in v telo se ni mogla pritihotapiti nobena zla, nečista in škodljiva dušna substanca. Zato so bili ti ljudje vedno enako močni in zdravi, tako na duhu kot tudi na telesu.

5. Očetove zapovedi prvim ljudem glede prehrane
                                                                                                                                                      B 1/17
  Jejte skupaj zjutraj, sredi dneva in zvečer - ampak vedno zelo zmerno in vedno v velikem strahu pred Gospodom, potem ko ste se Mu pred jedjo in po njej zahvalili, da blagoslovi hra­no in ji s tem odvzame smrt.
  Če bo kdo to kdaj opustil, ta se bo kmalu zavedel slabih posle­dic. Kdor bo pozabil trikrat, tega bom kaznoval z dolgim span­cem. Kdor pa bo to opustil iz nemarne lenobe, ta naj postane debel kot vol in zamaščen kot prašič ter neumen kot osel, in otroci naj se mu posmehujejo in smejijo na vse grlo nad njegovo ostudno podobo. In če bo hotel spet postati takšen kot tisti, ki so bili ves čas poslušni, se bo moral veliko postiti in jesti suh kruh. Če pa kdo tega ne bo storil iz trmaste neposlušnosti in zaradi omalovaževanja te Moje lahke zapovedi iz ljubezni do vas, nad tega bo prišlo poželenje nečistovanja, ker bo zlahka padel v greh in s tem v smrt in bo moral prestati velik boj proti močni kači, ki je zapeljala Evo in Jaz ga ne bom pogledal, dokler ne bo skrajno skesan premagal svojega mesa.
  Zjutraj pa jejte drevesne sadeže; sredi dneva jejte od drevesa življenja in zvečer pijte mleko in med, ki ga bodo po Mojem ukazu na drevesnih vejah zbrale številne živalce z Božjega neba, katere imenujte »celie« (čebele). Ime »celie« pa pomeni toliko kot »skrb neba«. In tretji dan pred Sabatom zakoljite ovco, jo očistite krvi, ter čez dan pecite na kamnu pri ognju in jo zvečer veselo pojejte.

6. Najpreprostejša, najčistejša in najbolj zdrava hrana
                                                                                                                                                    VEv X/210
   Gospod označuje kot zdravo mesno hrano: Ribe dobre vrste, ki se zadržujejo v čistih vodah in so pripravljene na enostaven način, kot smo jih jedli mi, so najbolj zdrava hrana za človeško telo. Pečeno ali kuhano, uživajte samo meso nekaterih piščancev in golobov, potem zdravo in čisto goveje meso, kot tudi meso koz in ovac, popolnoma brez krvi; pečeno je boljše kot kuhano. Krvi živali naj nihče ne uživa.
  Kjer nimajo rib, tam je najbolj zdrava hrana za človeka pše­nični in ječmenov kruh, tako kot tudi mleko zdravih krav, koz in ovac.
  Med stročnicami spada na prvo mesto leča, za pripravo moč­nika pa velika perzijska pšenica (ali tudi turška pšenica - pri nas znana kot koruza in iz nje polenta, op.prev.).
  To je in ostane za človeka najpreprostejša, najčistejša in najbolj zdrava hrana. Vse drugo, zlasti če se uživa prekomer­no, je za človeka škodljivo, posebno če ni pripravljeno na takšen način, da se povsem izločijo zli naravni duhovi.
  Užitno sadje mora biti prvič popolnoma zrelo, kakršno potem tudi zmerno uživajte. Vendar pa je bolj zdravo kuhano, pečeno ali posušeno kot surovo, ker s kuhanjem, pečenjem in sušenjem spravite iz njega slabe in še neprevrete naravne življenjske duhove. Enako je tudi s koreninami.

7. Razni nasveti in napotki
                                                                                                                                                    VEv IX/150 (21) (NR, 2.zv.,str 449)
   A) Gospod svetuje tujcem, ki so zboleli zaradi zastrupitve z ribo: »Ne jejte ribe, ki je umrla v vodi, ubite ribe pa niti pol ure ne pustite brez soli, timijana in kumine! Potem jo pripravite na vam znani judovski način in ne boste dobili vročine. Isto upošte­vajte pri drugih živalih in ne jejte gnijočega sadja in plesnivega kruha

                                                                                                                                                     VEv VI/222 (18) (NR, 2.zv, str.447)

  B) Gospod: »Krvi, zlasti od zadušenih živali, naj ne uživa no­ben človek, ker je v njej   skritih veliko zlih duhov (strupov).«

                                                                                                                                                    VEv 11/218
  C) Gospod: »Če ješ kruh, bo materialna moka po naravni poti kmalu spet izločena iz telesa. Življenje kalčka pa kot duhovno takoj preide v življenje duše in glede na ustrezno kakovost po­stane eno z njo. - Bolj materialni del živega kalčka, ki mu je vedno služil za solidno podlago, kot judovska voda duhu Boga, postane hrana telesa, preide končno kot primerno očiščen tudi v dušo in ji služi za oblikovanje in prehranjevanje dušnih organov (t.j. njenih udov, las itd.) in nasploh za oblikovanje in prehra­njevanje vsega tega, kar od alfe do omege najdeš na človeškem telesu.«

                                                                                                                                                    J. L. brez datuma
  D) Gospod: »Poslušaj ti, Moj ljubi in zelo pridni prepisova­lec Mojih ljubezenskih darov za duha, srce in razum - vedno se pritožuješ zaradi različnih šibkosti svojega mesa. Enkrat tvoja glava ni v redu, drugič noge, včasih tudi tvoj želodec, katerega večkrat obtožuješ nekakšne neumnosti. Ampak glej, to ne more biti drugače; kajti še vedno si mali uživač in vsevprek piješ pivo in vino, k temu ješ enkrat to drugič ono, kar ti ravno v tistem trenutku zadiši. Ali pač meniš, da to koristi tvojemu telesu? O, nikakor ne. Vse to je strup za tvoje že nekoliko priletno telo.
  Če hočeš biti prav zdrav in doživeti starost, se lepo pridno drži hišne diete! Doma si zvečer naroči preprosto večerjo, ki ti bo teknila, toda niti prekislo niti preveč osoljeno. Pri tem lahko za­užiješ tudi malo vina z vodo in se pred tem nekoliko sprehodiš na prostem. Tako boš ostal zdrav in krepak. Ob lepih dnevih se kdaj pa kdaj lahko odpraviš tudi kam, kjer je dobro vino; ogibaj pa se pivu, tej ničvredni pijanski čobodri! Kajti to ima vse slabe lastnosti, samo nobenih dobrih, še posebno v tem sleparskem času, v katerem sta hmelj in slad popolnoma pokvarjena.
  Ampak ne samo za telo, temveč še veliko bolj za dušo in duha, je večerno pirovanje v gostilnah ob pivu in tobačnem dimu nad­vse škodljivo, ker pri tem s slabo hrano v telo zaidejo različne zle specifike, ki potem pomračijo dušo in telo.
  Temu se pa pridruži še zemeljska noč, ko v zračni prostor Zem­lje prodre najslabša psihična specifična sodrga, ki, kjer je le mo­goče, na mah prežame meso in dušo onesnaži z različnim zlom in jo neredko napolni z nečistimi mislimi in poželenji.
  Glej, Moj ljubi N. N., Jaz sem tudi telesni zdravnik. Če boš ubogal Moj nasvet, potem boš vedno zelo zdrav in močan na telesu in v duši, in tvoj duh bo lahko obvladoval tvojo dušo.«

                                                                                                                                                   VEv 1/38 (17)
  E) Vsi so torej sedli in bilo jih je veliko, da bi jedli zajtrk, ki ga je sestavljalo najboljše mleko in medeni kruh. Tu pri nas te vrste zajtrka ne bi imenovali ravno slastnega; ampak v deželi, kjer je pregovorno obilje mleka in medu, je bil to pač najslastnejši jutranji obrok, posebno ker je bil med obljubljene dežele pač naj­boljši na svetu in je še zdaj in tudi mleka nobeno drugo na zemlji ne bo prekašalo. Po zajtrku so postregli s sadjem in mnogi so se tega razveselili in hvalili Boga, ki je dal sadežem tako izvrsten okus, čebelam pa sposobnost, da iz cvetic na travnikih sesajo sladki med in ga nosijo v svoje umetniško zgrajene celice!
                                                                                                                                                  JM 252 (3)

  F) Poskrbljeno je bilo tudi za dobro pijačo, ki sta jo Jožef in Marija pripravila iz vode in limoninega soka, čemur sta prime­šala malo medu.

                                                                                                                                                   VEv X/240
  G) Gospod: »Človek naj ne uživa mesa zadušenih živali, kot je to v navadi pri nekaterih poganih, ker v krvi živali delujejo določeni nečisti naravni duhovi, ki so za človeško naravo toliko kot strup in zato onesnažijo kri tudi pri človeku in ga zelo kmalu naredijo bolnega in ga onesposobijo za druge posle.
  Poglej, ko je vino dovrelo in se očistilo vseh nečistoč, ga vsa­komur lahko kar najbolj priporočim za njegovo notranjo in zu­nanjo telesno okrepitev! Če pa kdo pije novi mošt, iz katerega se nečisti naravni duhovi zaradi vretja še niso umaknili, je ta pijača za človeka škodljiva. Zato naj pije samo staro ter čisto vino in mošt toliko časa pusti stati, dokler se primerno ne izčisti in bo staro najmanj dve do tri leta.«

                                                                                                                                                    B 11/22 (12 in 17)
  H) Gospod: »Srečni ste vsi, ki kot otroci hvaležno jeste kruh iz Moje roke. Toda neizrekljivo srečen je tisti, h kateremu pridem kot gost, zato ker ima za Mene [v svojem srcu] stalno priprav­ljeno mizo in na njej slastno jed in ne dopusti, da bi na Mojem ognjišču pojenjal ogenj... Zares, če pridem nepričakovano in najdem Svojega gostitelja v polni aktivnosti pri Mojem ognjišču v Moji koči - pravim Jaz: Njegovemu plačilu in njegovemu ve­selju ne bo nikdar konca!«
  Gospod: »Komurkoli boste dajali jed in pijačo v Mojem ime­nu, temu boste dali tako, kakor da bi Meni Samemu pripravili hrano! Jaz pa bom na to gledal naklonjeno in vas zato blagoslav­ljal, kot bi Jaz Sam použil hrano.«

8. Hrana za duhovnega človeka
                                                                                                                                                      Ze 35.pogl.
  V prejšnjih časih, ko so ljudje živeli še veliko preprosteje kot sedaj, je bilo tudi precej takih, ki so imeli tako imenovani dvojni [drugi] obraz in so čisto naravno živeli v obeh svetovih. Tudi ljudje iz tega [današnjega] sveta bi to kar lahko dosegli, če bi bila njihova hrana preprostejša. Toda večinoma jim škoduje da­našnja komplicirana hrana. S hrano tako pokvarijo in poneum­nijo svojo naravo, da se duša v njej zaplete in zlepi tako kot ptič na limanicah, da ne more doseči tiste živahnosti in spretnosti, s kakršno bi lahko poletel kvišku in ven.
  Kakšna je pa bila hrana tistih prejšnjih, preprostih ljudi? Hrana je bila sestavljena večinoma iz stročnic, ki so jih enostavno mehko skuhali, malo posolili in jih potem nikdar niso uživali še vročih. Tako so bili tudi preprost kruh, mleko in med enako prastara, preprosta hrana, ob kateri so ljudje večinoma dosegli zelo visoko starost in so nenehno do zadnjega trenutka svojega življenja ohranili svoj drugi obraz.
  Vsakdo pač lahko kdaj pa kdaj zmerno zaužije vino, vendar nikdar toliko, da bi se počutil opitega.
  Mesne jedi naj se uživajo samo ob določenih časih in tedaj nikdar dlje kot sedem dni zaporedoma, zelo zmerno in vedno od sveže zaklane živali. In tu je ribje meso boljše od golobjega mesa; golobje meso boljše od kokošjega mesa, kokošje meso boljše od jagnječjega mesa, to boljše od kozjega mesa in to boljše od telečjega in govejega mesa - kot je med vrstami kruha najkoristnejši pšenični kruh. Vendar od teh jedi nikdar ne uživajte več kot le eno samo z malo kruha, tako kot tudi sadje uživajte le zmerno in najbolj zrelo, enako tudi nekatere korenaste sadeže, toda samo enega naenkrat.
  Pri takšni hrani telo nikdar ne bo bilo tako debelo, da bi postalo leno, zaspano in okorno, da ima duša potem veliko opraviti, da tak okoren stroj ohranja v gibanju, kaj šele,v takem stanju, da bi se poleg tega lahko ukvarjalo še s čim drugim.
  Glejte, v prejšnjih časih je bilo veliko ljudi, ki so živeli tako preprosto, in posebno preprosto so živeli tisti ljudje, ki so si svo­ja bivališča uredili v gorah. Ti ljudje so tudi trajno imeli Drugi obraz, podnevi in ponoči so se čisto naravno družili z duhovi in so pustili, da so jih le-ti o marsičem poučevali. Duhovi so jim pokazali učinke zelišč in so jim tudi povedali, kje v gorah skrita leži ta ali ona plemenita ali neplemenita kovina, jih učili, kako v gorah dobiti kovino in jo s topljenjem in kovanjem narediti uporabno za različne koristne reči. V hribih je bila redkokdaj hiša, ki ne bi imela svojih lastnih hišnih duhov, ki so tako kot drugi posli čisto običajno spadali k hiši. Zato pa je bilo, posebno v hribih, tudi veliko modrecev, ki so živeli z najskrivnostnejšimi močmi narave, namreč z duhovi, v največji zaupnosti - te moči ali ti duhovi so jim bili tako rekoč ves čas na razpolago.

9. O vinskem duhu in drugih naravnih duhovih
                                                                                                                                                        VEv VI/187
  Gospod svojim apostolom: »Moji ljubi prijatelji, vino je, če ga uživate s pravo mero, dobro krepčilo in okrepi in ozdravi tele­sne ude. Če pa ga pijete prekomerno, prebudi zle duhove mesa in omami čute. Zli ali hudobni duhovi potem prebudijo meseno poželenje, ki se imenuje razbrzdanost in nečistost, zaradi česar potem celotna duša za dlje časa postane nečista, nato tudi neje­voljna, prepirljiva, lena in pogosto skoraj kot mrtva. Zato upoš­tevajte tudi pri pitju vina pravo mero in boste umirjeni v svojem mesu!
  Kajti meso in kri vsakega človeka sta polna hudobnih naravnih duhov, ki jih hudobne lahko imenujemo zato, ker so v obsojeni materiji; in če ne bi bili obsojeni, ne bi bili vaše meso in kri. Ko vam bo pa telo odvzeto, se bo potem tudi kmalu razkrojilo in njegovi duhovi bodo že pripeljani do svobodnejšega namena...
  Ampak taki [naravni] duhovi, ki jih še dolgo ne bomo mogli imenovati dobre, niso samo v vašem mesu, temveč tudi v vseh elementih. Edino za tega, ki se je že preko Mene očistil, je potem vse čisto in dobro preko namena, ki ga skriva v sebi in izvira od Boga.
  Glejte, kamen, ki čisto mrtev leži na zemlji, je pravzaprav le navidezno mrtev! Če ga užalite z močnimi udarci in drgnjenjem, vam bo z iskrenjem že naznanil, da sestoji iz samih sojenih [na­ravnih] duhov! In položite ga v močno žerjavico, pa se bo zmehčal in se bo pričel topiti. In če ne bi bilo tako, iz česa neki bi ljudje sicer naredili svoje dragoceno steklo?!
  Hudobni in neizčiščeni naravni duhovi torej obstajajo povsod, tako kot obstajajo telo, voda in zrak. In zemeljski ogenj ni nič drugega kot odrešitev že zrelejših duhov, ki jih potem že spet vodijo k višjemu namenu.
  Vendar obstaja velika razlika med tistimi hudobnimi duhovi [dušami umrlih], ki pogosto obsedejo ljudi in neizčiščenimi na­ravnimi duhovi, iz katerih sestoji Zemlja v vseh svojih delih in elementih. Ampak to sorodnost in obojestranski odnos vendar imajo, da človek, ki naravnih duhov svojega telesa nekako ne zbudi preveč, na telesu ne postane tako lahko obseden od resnič­nih, hudobnih duhov človeških duš.
  Prav zato pa vas tudi svarim pred vsako strastnostjo. V bistvu je to posledica prebuditve raznovrstnih duhov mesa in krvi. Ko so ti enkrat preveč budni, se jim potem kmalu pridružijo še ne­čiste duše umrlih ljudi, ki se še zadržujejo v nižjem zemeljskem območju. In če se to zgodi, potem je tak človek prav zares »ob­seden«.

10. O kajenju tobaka in drugih neumnostih
                                                                                                                                                         Ze 59. pogl.
  Gospod: »Pravim vam, in to lahko sprejmete kot zanesljivo: Večina bolezni pri ljudeh izvira iz njihovega peklenskega pre­bivalstva, kateremu sami utirajo pot v svoje meso in mnogi že v mladosti pričenjajo šolo za pekel. Da pa nikakor ne bi opazili, da v svojem mesu nudijo pribežališče tujim gostom najbolj uma­zane vrste, ti duhovi skušajo čim bolj čutno naravnati ne samo meso svojih hišnih gospodarjev, temveč vplivajo na dušo tudi na ta način, da tej začnejo zelo ugajati raznovrstne posvetne stvari.
  Te posvetne stvari so [predvsem]: »Moda!« - Mično meso mora biti odeto po modi, lasje skodrani, v kožo morajo biti vtrta dišeča mazila. In pri moških ne sme manjkati peklenski ustnik za cigare, in marsikateri mladi modni tepec neredko pokadi, če le ima kaj denarja, v enem dnevu toliko, da bi bilo od tega mo­goče kupiti dovolj kruha za deset revežev.
  Ali pa tudi veste, kaj pomeni ta moda kajenja? Hudobni pre­bivalci se trudijo, da bi dušo že v telesnem življenju navadili na peklenski dim in smrad, da se po izstopu iz telesa ne bi takoj za­vedla svoje smrdljive družbe in tudi ne bi prehitro občutila, če jo bo ta podla družba čisto neopazno vodila v tretji pekel...
  Iz tega pa lahko spoznate, zakaj sem večkrat nasprotoval skraj­no odvratnemu kajenju tobaka.

11. Napotki za dieto
                                                                                                                                                       J.L. ZSS stran 18
  Na splošno: Rednost v vsem, pri jedi, pitju, spanju, kopanju, umivanju in izhodih. Posamezno: vzdržnost od vseh kislih in začinjenih jedi in pijač in še zlasti od piva in kave. Če bi se še kje dalo dobiti čisto pivo iz ječmena ali hmelja, zmerno uživanje tega ne bi bilo ravno škodljivo, četudi ne ravno zdravilno, če­prav vsebuje samo lastnosti lenobnosti in specifično melanholi­jo. Toda takšno pivo, kot je to zdaj skoraj splošno razširjeno, ne hrani in ne ugasi žeje, temveč samo omami in je pravi strup.
  In kava je zdaleč najslabše, kar si je človek izbral za uživanje iz rastlinskega sveta. Ta sad je ustvarjen zgolj za konje, osle, ka­mele in dromedarje in za tovrstne živali na Zemlji in jih poživlja in krepi njihove živce. Pri ljudeh pa, ki ga uživajo, to strupeno zrno deluje ravno nasprotno; pri njih izredno pokvari kri in razvname genitalije. In nič drugega kot ravno kava naredi telo - po­sebno žensko - nedovzetno za zdravilno medicino.
  Svežim močnatim jedem [iz testa], ali v juhi iz čistega in zdra­vega mesa ali tudi kuhanim v svežem, dobrem, ne premastnem mleku, zmerno užito, morate dati prednost pred vsemi drugimi jedmi. Lahko pa uživate tudi druga živila, z izjemo fižola in leče, na primer koruzno pšeno, pripravljeno na vodi ali mleku, kot juha ali kaša, dobro kuhan riž kot mehka kaša, tudi prosena kaša v juhi ali mleku. Tudi dobro kuhano meso ne škoduje, uživati pa ga morate s kuhanim sadjem, jabolki, hruškami ali slivami in sicer zmerno, kajti meso vsebuje dušne specifike bolj grobe in podrejene vrste. Z uživanjem sadja se le-te omilijo in takšna jed koristi tudi bolnim.
  Dušne hranilne specifike užitnih rastlin (zelenjave) in korenov (tudi krompirja) so še mnogo bolj nečiste kot tiste v žival­skem mesu in se jim je treba v času medicinskega zdravljenja izogibati.

12. Gospodov zgled pravilnega prehranjevanja
                                                                                                                                                      VEv X/210
  Gospod: »Če hoče človek ostati popolnoma zdrav na telesu in duši, naj ga od otroštva dalje zmerno hranijo s čisto jedjo.
  Poglejte Mene! Jaz sem po telesu tudi človek, jem in pijem pa vedno le eno in isto jed in žejo ravno tako tešim s čistim, dobrim in zdravim vinom - toda vedno s pravo mero in namenom. In kar sedaj uživam pred tvojimi očmi, to sem užival že v svojih otroških letih, enako kot tudi večina Mojih apostolov, ki so bili skoraj vsi ribiči in so živeli od rib. Za presežek ujetih rib so do­bili denar in so si za to kupili potrebno obleko, kruh, sol in tudi vino, ki so ga uživali zmerno z vodo. In zdaj jih vprašaj, ali je koga od njih kdaj mučila kakšna bolezen, razen enega, katerega pa ti ne bom natančneje označil.
  Pravim ti: Če bi ljudje ostali pri hrani, ki jim jo je oznanil pre­rok Mojzes, tedaj zdravniki pri njih nikdar ne bi imeli opravka s svojimi zdravili. Tako pa so začeli svoje telo polniti z nešteti­mi tako imenovanimi poslasticami, enako kot pogani po zgledu epikurejcev, in so zaradi tega v kratkem času postali dovzetni za najrazličnejše bolezni.«

13. O vegetarijanstvu
                                                                                                                                                      G. M. 12. 9.1870
  Vsak nenaraven način smrti je nasilen poseg v življenje živali, ki sem ga Jaz organiziral, in tako pri tem dejanju pride do raz­kroja številnih specifik, ki so ob mirnem življenju živali brez škode spale vezane v njenem telesu in krvi. Z nasilno smrtjo se kri in meso živali spremenita. Pride do procesov, ki se potem deloma odpravijo s prečiščevanjem z ognjem med kuhanjem in pečenjem, vendar se nikoli povsem ne uničijo. Zato se človeško telo, čeprav ne kar takoj, takšni hrani lahko zahvali za določene bolezni, ki se posledično pojavijo, posebno če gre za živali, ki so izdihnile svoje življenje ob gonji in strahu skrajno vznemirjene.
  Še globlji vzrok v zvezi z uživanjem mesa je v tem, da so živali različnih vrst enako različne narave kot ljudje. Obstajajo miro­ljubne in zlobne, prepirljive in dobrodušne živali. Da mora biti [glede na to] tudi meso strašansko različno, se razume samo po sebi.
  Kdor se torej lahko vzdrži uživanja mesa ali ga uživa kolikor se da zmerno, se na ta način zavaruje pred mnogimi duševnimi specifikami ali elementi, ki jih kdo drug nepremišljeno trpa v svoj želodec. Kar pa se tiče njegovega duha, pridobi samo toliko, da prvi svoji duši nudi zdravo telo, medtem ko se drugega lažje lotijo bolezni in neprilike, vzroka zanje pa si ne zna razložiti.
  Če ste polni lepega sočutnega duha in živali nočete vzeti življe­nja samo zato, da bi njeno meso spremenili v svoje lastno, delate dobro. Kajti človek ne sme delati nasprotno od vsega tistega, o čemer je kot duhovno bitje prepričan, ker to lahko samo škodlji­vo vpliva nanj. Ni pa zaradi tega potrebno čisto prepovedati uživanja mesa in ga pregnati iz človekove prehrane. Če bi Jaz hotel kaj takega, bi vendar vašo telesnost lahko uredil tako, da ne bi prenesli drugega kot samo travo in zelenjavo ali rastlinske snovi ali sadeže, tako kot vol, osel, konj. Ker pa sem človeka naredil za gospodarja sveta, sem mu dal telo, ki mu daje sposobnost, da lahko živi v vseh podnebjih in od vseh proizvodov.
  Ker je samoumevno škodljivo vse, kar je preveč, je človek po­leg sposobnosti, da vse uživa, prejel razum, da v tem pogledu ohrani pravo mero in namen. Dal sem mu sredstva in sposobnost [da vse uživa], pri tem pa sem hotel [v njem] tudi položiti temelj za to, da kroti svoja poželenja in strasti in želodca ne razglasi za svojega boga! To krotenje, ki Mi je duhovno prvo [najpomemb­nejše], je tudi osnovni princip vašega vegetarijanstva. Z bojem krepi vašo dušo, ohranja vaše telo ob zmerni prehrani zdravo, da na ta način kot dobro orodje služi duši!

14. O mesni hrani
                                                                                                                                                       VEv V/239
  Gospod: V sili lahko ješ meso vseh živali in dobro ti bo služi­lo. Kajti vso hrano, ki jo mora človek zaužiti v stiski, Jaz očistim - pri tem mora človek edino upoštevati še večjo zmernost. Meso prašičev je dobro; zaklana živali pa mora dobro izkrvaveti, potem jo je treba za sedem dni položiti v sol in kis s timijanom. Nato jo vzemite iz te salamure, dobro obrišite z laneno krpo in za nekaj tednov obesite v dim, ki prihaja od dobrega lesa in zelišč, dokler popolnoma ne otrdi in se posuši. Če ga potem hočete uživati, ga zavrite v tekočini iz polovice vode in polovice vina s timijanom in peteršiljem in tako boste na mizi imeli dobro in zdravo živilo; vendar morajo biti te živali zaklane vedno pozimi.
  Kot s prašiči pa morate ravnati tudi z drugimi nečistimi žival­mi, da njihovo meso ob zmernem uživanju ljudem ne bi škodo­valo. Tako kot s kopenskimi živalmi, je enako tudi z različnimi vrstami ptičev in mnogovrstnimi živalmi velikih morij ! «

 B - Post in asketstvo
1. O pravem postenju
                                                                                                                                                       VEv VII/85
  Gospod: »S pravim postenjem in molitvijo k Bogu duša [sicer] postane svobodnejša in bolj poduhovljena, toda nihče se ne zveliča samo s postenjem in molitvijo, temveč edino s tem, da veruje v Mene in izpolnjuje voljo Očeta v nebesih, kakršno vam oznanjam in sem jo oznanjal. To pa zmore vsakdo tudi brez postenja in vzdržnosti pri določenih jedeh in pijačah.
  Kdor pa ima več kot potrebuje in to tudi deli s svojim bližnjim, ta se resnično posti in tako postenje je Bogu všeč in je člove­ku koristno za večno življenje. Kdor ima veliko, naj tudi veliko daje, in kdor ima malo, ta naj tudi tisto malo deli s svojim še rev­nejšim bližnjim, s tem si bo nabiral zaklade v nebesih! Večja sre­ča je dajati, kakor prejemati (Apostolska dela 20.35, op.prev.).
  Kdor pa se zares hoče postiti pred Bogom in da bi duši pri­služil večno življenje, ta naj iz ljubezni do Boga in do bližnjega ne greši, kajti grehi obremenjujejo dušo, da se le težko zmore dvigniti k Bogu.
  Kdor pa se tako kot farizeji in drugi bogatini vdaja žretju in požrešnosti in je gluh za glas ubogih revežev, ta greši proti zapo­vedi postenja, tako tudi vsak prešuštnik in zakonolomec.
  Če te privlači in zapeljuje razkošno meso device ali celo žene drugega, odvrni svoje oči in se vzdrži strasti mesa in na ta način si se zares postil!
  Če te je kdo užalil in razjezil, odpusti mu; pojdi k njemu in se spravi z njim in tvoje postenje bo zaradi tega veljavno.
  Če tistemu, ki ti je storil kaj hudega, narediš dobro in blago­sloviš tega, ki te preklinja, potem se zares postiš.
  Kar gre v usta za prehranitev in okrepitev telesa, to ne onesnaži človeka; toda kar pride iz ust kot klevetanje, obrekovanje, grde besede in grdo govorjenje, spravljanje ljudi na slab glas, klet­ve, krivo pričanje in raznovrstne laži in bogokletje, to onesnaži človeka. In kdor to dela, je tisti, ki v resnici prelamlja pravo po­stenje. - Kajti zares se postiti, pomeni, v vsem zatajevati samega sebe, si potrpežljivo naložiti dodeljeno breme in Mi slediti; za­kaj Jaz Sam sem iz vsega srca krotek in potrpežljiv.
  Če pa nekdo je to ali ono, da bi se nasitil, je vseeno; vsakdo mora paziti samo na to, da so jedi čiste in tudi dobro užitne.
  Posebno pazljivi morate biti pri uživanju mesa, če hočete, da bo vaše telo dolgo in trajno ostalo zdravo. - Meso zadušenih ži­vali ne bo koristilo zdravju nobenega človeka, ker v živcih telesa ustvarja hudobne ali zle duhove. In meso živali, ki so označene kot nečiste, se kot zdravo lahko uživa le tedaj, če je pripravlje­no tako, kot sem vam Jaz povedal. Če pa boste vi, Moji apostoli, hodili po vsem svetu med različne narode v Mojem imenu, tedaj jejte, kar bodo postavili pred vas! - Vendar pa nikdar ne jejte in pijte prekomerno, tako se boste pravilno postili. Vse drugo pa je praznoverje in velika neumnost ljudi, od katere se bodo odrešili, če bodo sami hoteli.

2. O uživaštvu in pravem samozatajevanju
                                                                                                                                                        VEv /207
  Gospod: »Uživaštvo in potratno življenje oziroma zapravlja­nje naredita dušo čutno in materialno. Postane preobložena, telo ne more sprejeti vse nesnage duše in posledica tega je, da nesna­ga ostane v duši, jo tlači in plaši, tako da ta potem uporabi vsa sredstva in poti, da bi prekomerno nakopičeno nesnago spravila iz sebe. Načini za to pa so: raznovrstna nečistost, prešuštvo, za­konolomstvo in še več podobnega. Ker pa te stvari duši omogo­čijo določeno čutno naslado, njeno poželenje po tem vedno bolj raste in se še bolj usmerja k uživaštvu in zapravljanju in duša končno postane popolnoma čutna in v duhovnih stvareh življenja docela temna, trda, brezčutna in na koncu hudobna, ponosna in ohola. Če je namreč duša izgubila svojo duhovno vrednost zara­di opisanega načina življenja in je tako postala duhovno mrtva, potem si prične dobesedno iz svoje nesnage graditi prestol in se ji nazadnje zdi to častno in ugledno, daje tako polna nesnage.«

3. Različni nasveti in napotki

                                                                                                                                          VEv IV/167 (12,14) (NR, 2.zv., str. 480)
  A) Gospod nezrelim izvajalcem postenja: »Telo zaradi svo­jega obstoja v času prav tako potrebuje hrano in krepčilo kot duša, če naj raste v spoznanju in v moči volje. Pretirano in ne­utemeljeno postenje je zaradi tega prav tako neumnost in lahko celo postane greh tako kot tudi preveliko uživaštvo. Kdor hoče živeti v pravem redu, ta naj bo v vsem zmeren; kajti vsaka ne­zmernost mora sčasoma imeti škodljive posledice za telo, dušo in duha. Zato kar veselo jejte in pijte in bodite pri tem vedrega in hvaležnega srca!«

                                                                                                                                          VEv V/222 (6-7) (NR, 2.zv., str. 480)
  B) Gospod: »So ljudje, ki se strogo držijo najrazličnejših po­stnih dni in mislijo, da si bodo s tem zaslužili Božje kraljestvo; ti pa se zelo motijo! S tem nočem reči, da postanite uživači, za­pravljivci in pijanci, temveč da bodite vedno v vsem zmerni!«

                                                                                                                                        Lao, 2.pog1. (4-6) (NR, 2.zv., str. 482)
  C) Pavel vernikom v Laodikeji: »Če kdo reče, želi in zahteva: »Te in druge jedi ne smete jesti, ker je nečista, kot je rekel Moj­zes!« - tedaj jaz odgovorim: Mojzes in preroki so napolnjeni s Kristusom in so bili osvobojeni (zakona); nam pa Gospod ni prepovedal nobene jedi, ker je On Sam jedel in pil z grešniki in cestninarji in vzkliknil: »Kar ješ, te ne dela nečistega; kar pa pri­haja iz tvojega srca - kot: hudobno govorjenje in poželenja, to človeka vselej umaže!«

                                                                                                                                         VEv VII/156 (4-7) (NR, 2.zv. str 480)
  D) Gospod: »Človek se pač lahko popolnoma izolira od sveta, tako kot puščavniki Karmela in Siona, ki ne pogledajo ženske in se borno prehranjujejo s koreninicami, jagodami, divjim me­dom in rožiči. Tudi skopijo se celo zaradi Božjega kraljestva, ker potem ne pridejo v skušnjavo, da bi prekršili zapoved. Am­pak v čigavo korist in prid vse to?! Jaz vam rečem: To vam nič ne koristi in drugim ljudem tudi nič! Kajti Bog človeku ni dal različnih moči, nadarjenosti in sposobnosti zato, da bi jih kot puščavnik prespal v celici, temveč zato, da deluje po razodeti Božji volji in s tem koristi sebi in svojemu bližnjemu! - Tako Bog človeku tudi nikoli ni rekel: »Pohabi in skopi se, da te ne bo mikalo žensko meso!«, temveč je rekel Adamu, ko mu je dal ženo: »Pojdita, razmnožujta se in naselita Zemljo!« In Mojzes je rekel: »Ne smeš nečistovati in prešuštvovati, ne smeš si poželeti žene svojega bližnjega in ne biti zakonolomec!« -    
  Človek mora torej v svetu delovati in se prostovoljno zoperstaviti njegovim hudobnim vabam. S tem se bo njegova duša okrepila in prežela jo bo moč Božjega duha!«


                                                                                                                                         VEv VII/141 (15) (NR, 2.zv., str. 483)
  E) Gospod: »Če je kdo grešil, naj se pobota s tistim, proti ko­mur je grešil in naj ne greši več, potem mu bodo njegovi grehi tudi odpuščeni. Toda zaradi molitve, postenja in trpinčenja grehi ne bodo nikomur odpuščeni, dokler jih sam ne bo opustil.«

                                                                                                                                         VEv VIII/42 (3) (NR, 2.zv., str. 481)
  F) Gospod: »Stran z raševino in pepelom, stran s trpinčenjem in postenjem, z darovanjem kozlov in z vsemi drugimi tempelj­skimi daritvami zaradi odpuščanja grehov; saj to nima pred Me­noj niti najmanjše vrednosti! Zato pa semkaj s trdno in neupo­gljivo voljo za resnično notranje izboljšanje življenja! Semkaj z živo ljubeznijo do Boga in do bližnjega in s polno vero v Boga in v Njegovo učlovečenje v Meni! Ker edino to posvečuje človeka in krepi dušo v Mojem duhu, ki vlada v njej!«

                                                                                                                                                  B 1/99
  G) Poslušaj! Kdo ti je naložil post? Zakaj ne ješ, če si lačen? Ali ti je Jehova ukazal to? Ali misliš, da boš Bogu s tem izkazal kakšno uslugo, če kaznuješ samega sebe, se postiš in boriš proti svoji lastni naravi.
  Bog ni ustvaril človeka zaradi tega, da bi si sam predpisoval neumne zakone, ki se jih ne more držati. Živi naj v skladu z Božjim redom, je in pije naj, kolikor telo potrebuje in naj spozna Boga in Ga nadvse ljubi in svojega sočloveka tako kot samega sebe. Glej, to je vse, kar Bog zahteva od tebe in od vas vseh in vam ne daje druge zapovedi kot zapoved ljubezni. Vedi v svo­jem srcu, da Bog nima veselja s tvojim neumnim hlapčevstvom, temveč ga veselita samo tvoja ljubezen in svoboda!

C - Iz Jezusove mladosti
1. Vesel jutranji obrok          
                                                                                                                                             JM 228.pogl.

  ... Ko je bilo torej vse na jedilni mizi, so na mizo kmalu po­stavili zelo slastno pripravljene ribe. In Cirenij se je zelo čudil, kako je Jožef že tako zgodaj zjutraj lahko dobil tako veliko čisto svežih rib. In Jožef je pokazal na velikega Jonatana in rekel malo v šali: »Glej, če imaš za prijatelja tako velikega ribjega mojstra, potem ni treba seči predaleč, pa so ribe že tu! «
  Cirenij se je nasmehnil in rekel: »Da, čisto prav imaš. V takih okoliščinah imaš lahko vedno sveže ribe in še posebno, če imaš še Koga v svoji hiši!«
  In Jožef je dvignil svoje roke in zelo ganjeno rekel: »Da, brat Cirenij, in še Koga, Katerega mi vsi nikoli ne bomo vredni! Ta naj nam vsem blagoslovi ta dobri zajtrk, da bi nam zares okrepil ude in našo ljubezen do Njega, Najsvetejšega!«

2. Najljubša jed otroka Jezusa
                                                                                                                                             JM 263 (11-16)

  ... Vsi so odšli v jedilnico, kjer je goste čakal zajtrk. Ko pa je Otročiček zagledal ribe na mizi, se je nasmehnil in tekel k Salo­mi in ji rekel: »Ampak kdo ti je vendar povedal, da Jaz rad jem ribe? S tem si Me zelo razveselila! Ker glej, to je Moja najljubša jed! Tudi medeni kolač zelo rad jem, tako kot tudi ribjo juho s pšeničnim kruhom, toda ribe so Mi pa vendarle ljubše kot vse druge jedi.« Mrzle ribe z oljem in limoninim sokom.

                                                                                                                                           JM 21 S. pogl.

  Vso so odšli spet v hišo in sedli po Otrokovi volji za mizo. Tri velike ribe so še nedotaknjene ležale tam in so se medtem ohla­dile in Judje takšnih večinoma niso smeli uživati. Ker pa sonce še ni zašlo, so ribe pač še smeli jesti; morali so jih le ponovno dati na ogenj in jih segreti.
  Otrok pa je rekel: »Jožef, o pusti to delo! Poslej naj se ribe uživajo tudi hladne, vendar le, če so bile pred tem spečene. Na­mesto da bi jih dal ponovno peči, daj prinesti limone in dobro olje in te ribe bodo tako bolje teknile, kot če bi jih ponovno pekli! «
  Jožef je takoj ubogal Otrokov nasvet in dal prinesti veliko ko­šaro limon in posodo polno svežega olja.
  Cirenij je bil prvi, ki si je vzel precejšen kos ribe in dal nanjo olje in limonin sok. In ko je pričel jesti, ni mogel prehvaliti do­brega okusa tako pripravljene ribe.
  Tedaj se je Otrok nasmehnil in prav prijazno rekel: »Gospod je najboljši kuhar! In tako lahko že uživamo tudi hladno ribo z limono in oljem. In to zato, ker je hladna, toda vendar dobro pe­čena riba enaka stanju poganov, limonin sok enak sili, ki prihaja iz Mene in jih združuje in povezuje in olje enako Moji, njim na­menjeni besedi. Ali zdaj razumeš, zakaj riba tako bolje tekne?«
  Vsi so bili zaradi tega ganjeni in so se zelo čudili Otrokovi modrosti.

3. Bogu všečni gostje
                                                                                                                                          JM 141 (11-24)
  Otrok pa je Cirenija poklical k Sebi in mu rekel: »Cirenij, veli­ko si storil, da bi razveselil Jožefa, najčistejšega moža te Zemlje. Glej, danes prirejaš veliko, celo čudovito gostijo. Kar najboljše­ga in najplemenitejšega premorejo trije deli sveta, je danes združeno tukaj! Tudi s tem delaš dobro. Prav zares, večje časti v vsej večnosti in neskončnosti na vseh svetovih ni doživela nobena hiša - kot zdaj edino tvoja! Ker ti imaš pred seboj [v Meni], Ti­stega, pred Katerim vse nebeške sile zakrijejo svoje obličje!
  Toda nekaj si skoraj pozabil! Razpošlji svoje služabnike in naj sem privedejo raznorazne uboge, slepe, hrome, pohabljene in betežne ljudi! Daj tudi zanje pogrniti mizo in ukaži, da jih slav­nostno pogostijo. In glej, tako bo potem vse v redu.«
  Cirenij je nato poljubil Otroka in takoj ubogal Njegov nasvet. In v eni uri je bila dvorana polna ubogih.

 D - Molitev pri mizi, obljuba blagoslova, bratski obed
1. Molitev pri mizi
                                                                                                                                           RBZ II/254
  Ljubi, sveti Oče! Vse ljudi na Zemlji obdaruješ s hrano in pi­jačo. Tiste, ki pred uživanjem jedi v svojem srcu pridejo k Tebi in se Ti zahvalijo in prosijo za Tvoj posebni blagoslov, te jed potem tudi zares nahrani. Tistim pa, ki menijo, da kaj takega sploh ni več potrebno, ker je jed, ko je enkrat na mizi, že tako ali tako blagoslovljena in da je praznoverna neumnost, če bi jed hotel še enkrat blagosloviti - tem jed ni v blagoslov, niti telesno niti duhovno. Kajti nikdar Te ne moremo zadosti hvaliti, ljubiti, častiti in se ti zahvaljevati in obilje Tvojega blagoslova nikomur ne more škodovati. - Zato nam blagoslovi Svoje darove, o Ti sveti Oče!

2. Obljuba blagoslova
                                                  
                                                                                     VEv IX/11 (11)
  Ozdravljenemu od želodčne bolezni Gospod priporoča: »Pred jedjo v srcu prosi Boga, naj tebi in vsem ljudem blagoslovi jedi in pijačo. In vedno bo uslišal tako prošnjo. In tebi bo potem vsa­ka, človeku namenjena jed, dobro dela in zares hranila in krepila tvoje telo.«

3. Bratski obed    
                                                                                                                                         VEv IX/166
    Gospod: »Vi veste, da imajo vsi duhovniki - tako judovski kot tudi poganski - določena zunanja posvečevalna in očišče­valna sredstva, katerih dopustnost in uporabo vsiljujejo svojim pripadnikom ob grožnjah z vsemi strahotami in najhujšimi kaz­nimi v času in v večnosti. Jaz pa vam pravim: Z vsem tem naj bo pri vas za vselej konec! In tistega, ki se bo tudi v Mojem imenu posluževal takih sredstev za posvetitev in očiščenje, bom pogledal z jeznimi očmi. Zadošča, da tistega, ki je v srcu sprejel Moj nauk, krstite v Mojem imenu in mu zaradi reda daste ime in Jaz ga bom krepil.
  Potem pa tudi tistim, ki živo verujejo v Mene in se držijo Mo­jih zapovedi, v Mojem imenu in Moji ljubezni od časa do časa dajte, če imate, kruha in vina v Moj spomin. - Kjer boste imeli takšen bratski obed, tam bom tudi Jaz med vami, pri vas in v vas, tako kot zdaj z mesom in krvjo. Kajti kruh, ki ga bo nudila vaša ljubezen do Mene, bo enak Mojemu mesu in vino bo kot Moja kri, ki bo kmalu prelita za mnoge.
  To naj vam edino zadošča kot zunanje znamenje, ki bo pa pred Menoj dobilo pravo vrednost samo takrat, če bo v takem obedu vključena ljubezen.

Konec petega dela