ZDRAVLJENJE IN NEGOVANJE ZDRAVJA Z DUHOVNEGA STALIŠČA

ZDRAVLJENJE IN NEGOVANJE ZDRAVJA Z DUHOVNEGA STALIŠČA
Izbor tekstov iz del Novega Razodetja po Jakobu Lorberju

III. DEL
O zdravilni pomoči

Vsebina
1. Pomoč s priprošnjo
2. Zdravljenje le z Božjo voljo
3. Pogoji za Božjo pomoč
4. Nebeški zdravilni nasvet: Zvestoba Bogu
5. Zaupanje in poslušnost boljša kot zdravilo
6. Očetova beseda in molitev prosilca pomoči
7. Glavna stvar - vdanost in zaupanje
8. Blagor pri Očetovem srcu
9. Pogoji za uspeh magnetnega krepilnega zdravljenja
10. O zdravilnem magnetizmu
11. Alopatija, homeopatija, heliopatija, hidropatija in magnetizem
12. Napotki za zdravljenje s soncem
13. Najpravilnej še in najnaravnej še zdravljenje
14. Zdravljenje z zelišči
15. Radi hodite v gore!
16. Duhovno zdravljenje na daljavo in z gladenjem
17. Zdravljenje v zamaknjenem spanju (hipnoza)
18. Izvedba zamaknjenega spanja
19. O depresiji in njenem zdravljenju
20. O zaščitnem cepljenju proti kozam ali ošpicam
21. Zdravljenje skrofuloze
22. Nasvet za tiste z gosto krvjo
23. Namigi za zdravljenje obsedenke
24. Zdravilni namig ženskemu spolu

Razlaga okrajšav naslovov

ŠM = Škof Martin (pogl. in odst.)
Ze = Zemlja in Luna (pogl.)
Mu = Muha (pogl.)
G.M. = Gottfried Mayerhofer (dat.)
VEv = Veliki Janezov Evangelij (11 zv. [zv., pogl. in odst.])
Osv = Osnovna vprašanja življenja (stran) (izdal dr.Walter Lutz)
DS = Duhovno sonce (2 zv. [zv., pogl. in odst.])
B = Božje gospodarjenje (3 zv. [zv., pogl. in odst.])
ZSS = Zdravljenje s sončno svetlobo
Nd = Nebeški darovi (2 zv.[zv. in dat.])
I.K.L. = Ida Kling (dat.)
JM = Jezusova mladost (pogl.)
J.L. = Jakob Lorber (dat.)
Lao = Pavlovo pismo skupnosti v Ladiokeji
SkŽ = Skrivnosti življenja (po G.Mayerhofer-ju) (stran)
NR = Novo Razodetje (priročnik, izdal dr.Walter Lutz)
NS = Naravno sonce (pogl.)
PN = Pričevanja narave
RB1 = Robert Blum (2 zv.; novi naslov »Od pekla do nebes«) (zv., pogl. in odst.)
SkS = Skrivnosti stvarstva (po G. Mayerhofer ju) (stran)
PpS = Posvetna podoba sveta (izdal Viktor Mohr)

1. Pomoč s priprošnjo
I. K. L. 12. 2.1894
Da, otrok moj, uslišal bom tvojo prošnjo in se bom usmilil bolnice. Okrepil jo bom in potolažil in ji pomagal. Ti pa moraš ohraniti dejavno ljubezen in se v priprošnji ne smeš utruditi, dokler njen duh ne bo dovolj močan, da se bo rešil bremena, ki pritiska nanj.
Tu lahko učinkuje samo priprošnja, združena priprošnja iz čiste ljubezni do Mene. Karkoli drugega je zaman in bolnice ne bo osvobodilo njenega trpljenja.
Glej, tvoja naloga je zdaj to, da se uriš v priprošnji! Delaj to zelo marljivo, vztrajno in z vso ljubeznijo svojega srca in kmalu boš sama na sebi občutila blagoslov, bolnica pa bo našla mir v svoji duši...
Veruj v Tistega, ki je mogočen v šibkih in mladoletnih! Vse bolj prepoznavaj svojo ničnost, da Jaz v tebi postanem vse in bo Moj duh lahko deloval v tebi! - Amen.

2. Zdravljenje le z Božjo vodjo
VEv V/75
Glavni vzrok vsakega (telesnega) občutka bolečine - ki pa jo vedno občuti le duša, nikoli meso - je pritisk, ki ga meso, ki je postalo preleno in zato tudi pretežko, izvaja na enega od življenjskih delov duše.
Zato je začasno mogoče ozdraviti vsako bolezen, če znaš olajšati telesno maso. Toda za starost mesa pa ni več olajšanja, čeprav bo človek, ki živi po dobrem redu, še v zelo visoki starosti vedel malo povedati o bolečini. Njegovo meso bo do zadnje ure ostalo še popolnoma poslušno in gibko in duša se bo lahko komaj opazno izvila iz mesa po najpravilnejšem in najboljšem redu. Sama si sicer celo v najvišji starosti ne bo ravno želela ločiti se od mesa; ko pa jo bo iz nebes dosegel zanjo razločen osrečujoč klic: »Pridi iz svoje kletke v najsvobodnejše, večno, resnično življenje!«, pa ne bo niti za sekundo oklevala zapustiti svoje trhle zemeljske hiše, da bi izstopila ven na svetlobne poljane pravega, večnega življenja.
Torej, tega [naravnega zemeljskega konca življenja] ne boste nikdar sposobni preprečiti s kakršnimkoli zelenjavnim sokom in tudi ne z močjo Mojega imena, ker to ne more biti volja Mojega duha. Z močjo Mojega imena pa boste sposobni zares delati čudeže, vendar samo po Moji volji, ki se vam bo v vaših srcih dala jasno prepoznati, nikdar pa proti Moji volji. Zato si morate tudi predvsem Mojo voljo, ki je prava Božja volja, privzeti povsem za vašo voljo. In potem bo nemogoče, da se vam ne bi posrečilo tisto, kar boste hoteli iz Mene in potemtakem iz Mojega večnega reda.
Zato ne more biti govora o tem, da kdo morda nikdar ne bi umrl zaradi moči, ki vam je bila podeljena v Mojem imenu in z Mojim imenom. Nikomur pa ne odklanjajte ozdravitve, če vam bo Moj duh v srcu rekel: »Temu bo pomagano!« Če pa duh pravi: »Tega bom pustil v mukah njegovega mesa, da se bo njegova duša naveličala hlapčevati poželenju mesa! «, tega pustite in ne ozdravite njegove telesne bolezni - kajti pretrpeti jo mora zaradi ozdravitve svoje duše!

3. Pogoji za Božjo pomoč
I. K. L. 8. 5.1894
Ljubi moj sin! Tvoj Oče usliši tvoje moledovanje in pride k tebi po besedi iz Svojih ust, da bi te okrepil, te spet vzravnal in te na novo oživil.
Glej, prosil si Me, naj ti pomagam, te odrešim tvojih bolečin in ti omogočim, da v srcu najdeš mir. - Zakaj pa si, otrok moj, v sebi tako nemiren? - Zakaj ne iščeš svojega miru v Meni in Moji ljubezni?
O pridi, vrzi se na Moje zveste Očetovske prsi in pozabi svojo bolečino ob spominu na Tistega, ki je zaradi tebe prenašal še veliko večje bolečine! Tisti, ki je nosil grehe sveta in vse prevzel nase, ta jemlje nase tudi tvoje bolečine in tvoje grehe in te ozdravlja vseh tvojih tegob.
Vendar moraš priti k Njemu z otroško vero, s pravo ljubeznijo in z vso ponižnostjo svojega srca in moraš najprej prositi za odpuščanje tvojih grehov - šele potem ti bom Jaz lahko v celoti pomagal.
Dokler ne spoznaš svojega lastnega srca in se ga ne naučiš raziskovati, da bi izvedel, kaj je v njem skrito, toliko časa ne boš razumel Mojega delovanja niti spoznal Mene kot svojega Očeta.
Prizadevaj si torej predvsem za pravo samospoznanje! To je prvi korak k izboljšanju tvojega trpljenja, ki ima svoj sedež v živčnem sistemu in ga je zato mogoče ozdraviti s čim bolj enostavnim naravnim načinom življenja. Izogibaj se predvsem poživljajočim pijačam, kot sta alkohol in kava, in vzdrži se uživanja mesa, potem se bodo bolečine zmanjšale in tvoj nemir bo izginil, čim Me boš v srcu zaznal in spoznal kot svoje najvišje dobro.
Tako si uravnaj Moj sin in bodi pozoren na glas svojega srca; ta te bo učil in ti dal navodila v vseh stvareh.-

4. Nebeški zdravilni nasvet: Zvestoba Bogu
J.L. 27. 9.1847
Piši torej, kot si želiš, spet enkrat nekaj malega za svojo malo Marto, ki je tudi Moja Marta in Moja ljubljena hčerkica, ker ceni Mene in tebe bolj kot nekateri od njenih bratov in sester, ki se bolj brigajo za izredno in duhovno zabavno kot za koristnost ljubezni tega Mojega velikega duhovnega darila. - Zato tej naši Marti torej piši:
Poslušaj, hčerkica Moja! Jaz, tvoj Gospod in tvoj Oče, te nadvse ljubim, zato sem te tudi osvobodil vseh tvojih telesnih bolezni, da zdaj kar pokaš od samega zdravja. In Moje veselje pri tebi je, da kljub temu ne pozabljaš na Mene, tako kot nekateri drugi, ki sem jim tudi pomagal; ko so ozdraveli, so se začeli veseliti sveta, tako da so Me potem kmalu tako pozabili, kot da niti najmanjše zahvale ne bi bili dolžni Meni, temveč vse le svoji naravi in posvetnim zdravnikom.
Ti, Moja ljuba hčerkica, pa še naprej ostani v enakem razpoloženju svojega srca in nikdar se ti ne bo treba pritoževati zaradi pomanjkljivega zdravja in čim bolj Mi boš z vsem srcem ostala zvesta, toliko bolj se boš lahko veselila Moje ljubezni in milosti.
In glej, ta zvestoba ti ne bo ničesar vzela, kar si tvoje srčece sicer pošteno želi; samo tvoje želje bo blagoslovila in jih poživila, da bi se čim prej v celoti izpolnile. Kajti glej, nihče Mi iz zaklada svojega srca ničesar ne da, da tega ne bi dobil v polni meri desetkratno in stokratno povrnjeno!
Ker pa Me ljubiš iz vsega srca, se moraš čim skrbneje vzdržati še nekaterih majhnih preostalih navad, ki škodujejo tvojemu telesu, pa boš vedno bolj in bolj zdrava in vesela. Sicer ni greh, če od časa do časa poduhaš odprto dozo s tobakom ali se včasih pretesno prepasaš; tako tudi nekatere druge tvoje navade niso ravno grehi. Ampak glej, te stvari niso dobre za tvoje telo. In če telo ni v redu, tudi duša kmalu postane žalostna in za razvoj duhaje to še slabše.
Glej, če bi se mnogi neumni ljudje držali Mojih zapovedi - kar bi jim bilo mnogo lažje, kot upoštevati zakone njihovih lastnih neumnih posvetnih navad -, potem na Zemlji ne bi bilo nobenih bolezni. Ker pa neumni ljudje dajo več na svoja pravila in na stare slabe navade kot pa na Moje zapovedi, ki niso nič drugega kot čista ljubezen, so tudi sami povzročitelji tisoč nesreč in bolezni, ki jih morajo trpeti in zaradi katerih pogosto telesno in duhovno umrejo.
Če bi opustili svoje norosti in bi se ravnali po zakonih Mojega reda, bi lahko dočakali visoko in zdravo starost in telesna smrt bi bila zgolj sladko uspavanje starega telesa in najbolj veselo in blaženo prebujenje duše in duha v večno življenje!
Vzemi si k srcu te besedice, Moja najljubša hčerkica! Tako se boš vedno veselila najboljšega telesnega in duhovnega zdravja in Moja ljubezen in Moja milost bosta vedno v polni meri pri tebi, v času in v večnosti. Amen. - To ti pravim Jaz, tvoj sveti, najljubeznivejši Oče. - Amen.

5. Zaupanje in poslušnost boljša kot zdravilo
J. L. 26. 4.1842
Pravim ti, ta dragi zdravnik bo tvoji ženi bolj malo pripomogel do ozdravitve, ker Jaz nikdar ne blagoslavljam dejanj ljudi, ki hlepijo po denarju, svetovljanstvu in slavi.
Če bi Mi tvoja žena bolj zaupala in bi bila stanovitnejšega srca, bi ji bilo že zdavnaj bolje. Ker tega ne upošteva, je potem tudi prav, da občuti, kakšno pomoč nudi svet! Dokler pa se nekdo nahaja v zaščitniških rokah sveta, mu ne morem in ne smem podati Svojih rok. Kajti čeprav bi komu mazilil telo z najbolj zdravilnimi balzamičnimi olji, pa bi se ta potem umil z umazano vodo in pri tem jedel latinsko posvetno blato, kako naj bi se mu pač izboljšalo?
Pravim ti pa, če bi vzela dober smolnat obliž in bi ga v Mojem imenu položila na podplate nog, nato na meča, nato na hrbtenico, nato na zatilje in nato še na želodec istočasno in bi pri tem pila svežo vodo in jedla preprosto, dobro hrano, ki ne bi smela biti premastna in ne pretrda, kot na primer koruzno kašo v sveži mesni juhi in tudi nekaj mesa z lahko prikuho - tedaj bi bila že zdavnaj bolj zdrava kot pa od vse latinske hudičeve nesnage!
Če pa že mora zaradi sveta imeti zdravnika, tedaj naj ostane pri prvem in starejšem, vendar ne pri takem, ki jo mora šele preskušati z zdravili! - Amen.

6. Očetova beseda in molitev prosilca pomoči
                                                                                        G.M. 11.1.1871
Ker Me prosiš, da bi temu bratu olajšal njegovo trpljenje, piši torej zdaj in mu reci:
  Dobro vem, kaj mu manjka - in on ve, zakaj mu manjka. In zato nama ni potrebna splošna spoved. Ker pa Me že dolgo časa - zbegan zaradi svojega brezmočnega stanja - prosi za pomoč, mu bom odpustil in mu pokazal pot, kako od Mene lahko dobi pravo pomoč in kaj mora najprej storiti sam zase, da bo Moj blagoslov obrodil sad. - Poslušaj torej!
Pri njegovi bolezni je glavna ovira [za ozdravljenje] nedejavnost gibalnih živcev. Za odstranitev tega se mora živce prehranjevati z boljšo krvjo in k temu spada zanj morda težka, pa vendar potrebna naloga, da se odpove svojim glavnim razvadam. Kajti Jaz ne morem izboljšati njegove krvi, če sam vsak trenutek prispeva k njenemu zastrupljanju s tobakom in kavo ...
Ker pa je tudi pri vaših človeških zdravilnih sredstvih in zdravnikih zaupanje glavni vzvod za učinkovanje danega zdravila, mora tudi on vse svoje zaupanje podariti Meni kot prvemu zdravniku sveta. Z gorečo molitvijo mora vso svojo usodo položiti v Moje roke in nato potrpežljivo čakati, kako in kdaj bom omogočil zaželeno olajšanje.
On tudi zdaj moli - ampak to ni taka molitev, kot jo hočem Jaz in kije Meni prijetna. Ne sme biti mehanična. Biti mora, ustrezno Meni, duhovna molitev. Samo tako prodre do Mene. Moliti mora s srcem, ne pa z ustnicami.
Da pa bi našel pot do take molitve, mora pred tem nekoliko razmisliti o vsem svojem življenju, mora opazovati, kakšen odnos je imel v preteklosti do Mene, kako je spoštoval ali pa preziral Mojo milost; kako je končno po tako številnih prestopkih proti Meni, proti svoji duši in nazadnje tudi proti svojemu telesu prišel do stanja, v kakršnem se nahaja zdaj.
Če se bo na to zares iskreno pokesal, če bo jasno uvidel, kako zelo in kako pogosto je grešil proti Meni, če bo potem dojel, da bi za njegove napake lahko prišla še hujša kazen - potem naj Me ponižno prosi, naj Mi odkrito prizna svojo krivdo, naj prizna, kako malo je zaslužil prizanesljivost svojega Očeta, ki mu še sedaj v visoki starosti, ponuja roko, da bi rešil že davno izgubljenega sina.
Ko bo tako skesan stal pred Menoj in vse prepustil Moji milosti in Moji naklonjenosti, tedaj bom vlil novo življenje najprej v njegovo dušo in skozi njo v njegovo telo. In ko bo sveto obljubil, da bo zdaj opustil vse posvetne ideje in bo iskal samo svojo duhovno srečo, bo potem kmalu občutil, kaj pomeni, zaupati svojemu nebeškemu Očetu, ki tako kot zemeljski oče nikdar ne bo zavrnil milo prosečega otroka.
Pot pred njim je zdaj odprta! Če bo hotel hoditi po njej, bo kmalu doživel zanj dobre posledice. Če pa sta njegovo samoljubje in njegova posvetna ljubezen močnejša, bo moral sam sebi pripisati posledice svoje izbire.
Svobodnega človeka sem ustvaril in pustiti moram, da ostane svoboden. Sam je gospodar svoje usode in lahko izbere ali pot navzgor ali navzdol. - Amen.
Najljubeznivejši Oče! Že dolga leta ležim tu nepokreten, v breme sebi in svojcem, živ očitek mojega lastnega preteklega življenja. - 0 Ti najljubši, najbolj milosten in najbolj prizanesljiv Oče in Gospod, ki si me tako dolgo potrpežljivo gledal, kako lahkomiselno in brez premisleka sem polagoma uničeval svojo posvetno eksistenco in svoje telo. S kakšno vestjo naj stopim pred Tebe, če pomislim, da nisem onesrečil samo sebe, temveč tudi svojo življenjsko družico in otroke, ki sem jih zaplodil v pohotni nasladi in jih prepustil posvetni bedi.
Ti, o Oče, me kljub vsem tem pregreham vseeno nisi pozabil. In zdaj, ko nisem več upal na rešitev, zdaj mi, nevrednemu, pošiljaš pomoč! - Kaj Ti pa za to lahko nudim? Srce, raztrgano zaradi očitkov in z grehi obteženo vest, to so darovi, ki jih lahko položim pred Tvoj prestol. In vendar me imaš po takšnih žrtvah za vrednega, da mi podajaš Svojo roko v pomoč! Da, naj se je oprimem, te roke, kije pogosto bila blizu mene, pa sem jo vedno zavračal! Naj se je oprimem in se je trdno držim, da me izvleče iz te bede, v katero me je pognala moja lastna krivda.
Oče! Kot otrok, kije zašel, a se kesa, kličem k Tebi, odpusti in pomagaj mi! Več ne morem izprositi, saj tudi tega ne zaslužim. Ampak Tvoja brezmejna ljubezen in milost, ki tudi črva v prahu ne pozabi, me napolnjuje z gorečim upanjem, da boš tudi mene, izgubljenega sina sprejel v svoje naročje in boš na moje do sedaj prestalo trpljenje gledal kot na majhno obročno odplačevanje.
  Ti me boš slepega vodil in iz vseh mojih napak in zmot naredil samo eno od najboljših lestev do Tvojega srca. - Kdo lahko ceni takšno prizanesljivost in takšno ljubezen? - Smrtnik ne! Samo s tihim jokom zablodeli jaz lahko sledi Tvojemu Očetovskemu klicu. - Amen.

7. Glavna stvar - vdanost in zaupanje
J.L. 29.4.1841
»O najsvetejši, najljubeznivejši, usmiljeni Oče! Milostno poglej na veliko stisko moje na smrt bolne sestre Klare in priporoči rešilno sredstvo zanjo. Bodi močno zahvaljen, o najboljši Oče, če boš zaskrbljenemu možu ohranil ženo in dvema mladoletnima otrokoma mater! Bodi pa tudi zelo zahvaljen, če v smrtnih bolečinah ležečo sprejmeš v svoje sveto kraljestvo večnega miru, Amen!«
Kakšen odgovor naj dam Jaz na to vprašanje? Če bi rad pomagal, vaši zdravniki vendar   vse pokvarijo! Mar naj dam zdravnike usmrtiti?
Kdor meni, da lahko pomagam samo po zdravnikih in z zdravili, ta se strašansko moti. Kajti prav tu (večinoma) sploh ne pomagam, temveč kvečjemu od časa do časa dopustim, da predpisana zdravila pomagajo, ker jim tu pa tam v Mojem imenu zaupajo. Kjer pa ni celo te najmanjše vere, Moja pomoč izostane.
Vendar sem v tej zadevi že tako in tako po hlapcu ustno nakazal, da se bo, če boste prosili in verovali v srcih brez dvomov, gobava že spet očistila. Ker pa le verjamete, da Jaz sicer lahko pomagam, vendar pa dvomite o Moji volji, boste tudi mislili, da bo gobavost, ker je zelo huda, prej in lažje uničila njeno telo, kot da bi jo bolnica odnesla z življenjem telesa.
Če pa bi imeli vero, le tako veliko kot je gorčično zrno, bi lahko pomagali ne samo bolnici, ampak bi tudi mrtva telesa obujali v življenje! Toda vaša vera je enaka trsu, ki ga veter nosi sem ter tja. In vaše srce je polno malodušja, strahu in bojazljivosti. Zato ste tudi ob smrtnih primerih svojih sorodnikov na vrat na nos žalostni, ker pravzaprav ne veste, kaj dela vaš ljubeči Oče in kaj dovoli, da se zgodi in tudi ne pomislite, da je vse, kar Jaz odredim, storim ali dopustim, da se zgodi, le nadvse dobro in prav.
Če gobavo vzamem s sveta, bo to nadvse dobro. Če pa dopustim, da preživi, ne bo to nič manj dobro. Če pa mislite, da bo dobro samo eno, da namreč ohrani telesno življenje - in velika nesreča za družino v nasprotnem primeru, se pa zelo motite. Vse, karkoli se dogaja po Moji volji, je nadvse dobro, ali tako ali drugače. Ali ne veste, da vsa človeška pomoč nič ne koristi!? Moja skrb je neprimerljivo večja od materine skrbi! - Ali ne bo Tisti, ki skrbi za očeta, mater in otroke, pač sposoben skrbeti tudi za otroke same? - O vi maloverni, kako dolgo vam bom moral še pridigati, da boste postali modri in trdni v veri!?
Glejte, živa vera, izpolnjena s predanim zaupanjem, je pravi termometer ljubezni in točno kaže, koliko stopinj nad lediščem se nahaja ljubezen. - Varujte se pred slano v vaši pomladi [ljubezni in vere], da se ne izgubijo poganjki, ki prinašajo sadove! Z lesom življenja naredite dim, da ne boste utrpeli škode na svojem srcu. Tebi, moj ljubi N. N. pa povem, da je bolje, da nekaj časa ne hodiš tja, temveč raje ostaneš doma in pri Meni. Zakaj resnično, tvoja prisotnost gobavi ne bo veliko koristila, pač pa [bo koristilo], če boš ostal pri Meni in v Meni, Me ljubil in Me prosil, naj Jaz odločim, kot Jaz hočem, da se zgodi.
Če boš pa vseeno hodil tja, ker je tvoja sestra, potem najprej moli in se v Mojem imenu mazili z oljem iz brinovih jagod; tako boš svojo hišo zaščitil pred nalezljivo gobavostjo. In če boš s takšnimi jagodami pokadil tudi obleke in ob misli na Mene použil tri jagode, si lahko popolnoma miren. Ampak, kot že rečeno, za zdaj sploh ni potrebno, da hodiš tja. Kajti rečem ti, daje gobavost zares huda. To je izstop vseh hudih duhov, ki so se pogosto nastanjevali že iz roda v rod - in razumljivo, zato tudi zelo nalezljiva; prosti duhovi namreč takoj spet iščejo novo bivališče. Ko se pritihotapijo v koga in jih od tam spet preženejo, potem v svojem novem bivališču povzročijo večje razdejanje kot v prejšnjem, ker so zelo jezni - kot je ravnokar primer pri tvoji sestri, ki se je nalezla od neke druge osebe.
Kdor pa moli, se v Mojem imenu mazili in pokadi, temu se ni treba bati niti kuge niti imeti skrbi zaradi nje.
Zato pa je (brinov) grm tako varovalen, ker je že po naravi sami deležen Mojega velikega blagoslova.
Torej je živa vera v moč Mojega imena gotovo najzanesljivejše zdravilno sredstvo. Resnično, tudi če bi bila gobava v Ameriki in ti tukaj kot zdaj, in bi izvedel, da trpi kot zdaj, in bi se ti obrnil na Mene - bi jo Jaz lahko rešil pred smrtjo, telesno in duhovno! Če verujete v srcu, ne pa [le] z razumskim uvidom, se ji bo stanje izboljšalo zaradi vaše prošnje in vaše vere. Če pa ste šibki, pa vsaj mislite, da Jaz ne bom storil ničesar nepravičnega in bi to, karkoli bi že naredil, utegnilo biti pač zanesljivo najboljše!
  Pomislite na apostola, ki je hotel najprej še pokopati svojega očeta, preden bi mi sledil; in spomnite se na Moj nauk, ki sem mu ga dal in tako boste v sebi vedno zelo pomirjeni!
  V vsem slediti Meni, to je na prvem mestu. In vse predati Meni, je na drugem. V tem so zajete zapovedi, preroki in kar je najpomembnejše, dve zapovedi ljubezni in z njimi vse življenje.
Delajte in ravnajte po tem in živeli boste in vse bo teklo nadvse dobro, tu in onstran. Amen. - To vam pravim Jaz, najboljši zdravnik. - Amen.

8. Blagor pri Očetovem srcu
G. M. 4.2.1871
Tvoja sestra v njeni stiski srca te skrbi; z nekaj magnetnim gladenjem jo pripravi do tega, da bo dobila več zaupanja v svoje lastne moči. In ti Me torej prosiš za to z vprašanjem, kaj naj se zgodi v tem primeru?
Da bi vsakomur na pravičen način razrešil njegove dvome in njegova upanja, bom sam nastopil v vlogi Posrednika, Rešenika in Magnetizerja. Kajti brez Moje roke, brez Moje pomoči je tvoje iztezanje roke vendar samo telesno vplivanje in ne dušno-duhovno, ki - šele po Meni višje stopnjevano - pri tvoji sestri lahko prinese zaželen učinek. - Torej k stvari! - Tvojo sestro sprašujem le: Ali ni nikoli čutila, da molitev k Meni daje tolažbo, moč, blaženost in zanos, če jo k Meni usmeri iz dna srca? - In kdo torej povzroča ta občutek? - Glej, to sem Jaz, z Mojim krepilnim vlivanjem v ranjeno dušo. Kje je magnetna sila, ki bi se s svojim učinkovanjem lahko primerjala s tem občutkom blaženosti?
Tvoja sestra mora poskusiti in naj v najgloblji ponižnosti dvigne svoje srce k Meni, svojemu Očetu, naj Mi preda svoje trpljenje in svoje skrbi, naj se nemočna pred Mojim prestolom zgrudi v prah ničnosti. In ko bo tam ležala popolnoma skrušena in bo vse prepustila le Meni, ko se bo ponižala do najmanjše točke, potem jo bom Jaz dvignil. Kajti prav v svoji ponižnosti Mi je najbližje. Tedaj bom dal vanjo vliti tolažbo, ljubezen in moč duha, [da bi jo naučil], da ne bo gledala tako črno na svoja domnevna neskladja in jih bo tudi lažje prenašala.
Moja ljubezen je največji magnetizem, ki vse privlači in ničesar ne odbije. Kdor se poda v njegovo območje, lahko samo pridobi, ničesar pa ne more izgubiti.
Zato naj se potrudi in dvigne pogled k Meni, njenemu Očetu! Kot Oče, Jaz ne zavrnem nobenega otroka, ki se Mi približuje z milo prošnjo - in toliko manj, če je njegovo srce postalo oltar ljubezni, kjer gori večni ogenj te Moje Božje lastnosti, ki razsvetljuje celega človeka in celotno telo ogreje z blaženostjo.
Tvoja sestra naj torej išče ta magnetizem in prinesel ji bo več sadov, kot če boš ti iztegoval svojo roko, pri čemer bi pač nastal učinek v skladu s tvojo osebno duhovno vznesenostjo, vendar neprimerljiv s tisto, [ki nastane], ki jo ponudi Moje Očetovsko srce kot plačilo za otroško vdanost v Mojo voljo. - Amen.

9. Pogoji za uspeh magnetnega krepilnega zdravljenja
G.M. 5.2.1871
Spet Me preko tebe sprašuje duhovno in telesno bolna duša in želi celo, da ji pisno potrdim, da je vrsta zdravljenja, ki ga ti navajaš, pravilna in da tudi pripelje do želenega rezultata. Da bi temu otroku pred tem vendarle nekoliko odprl njegove duhovne oči, na katerih ima še zelo debelo prevezo, mu moram pokazati njegovo notranjost. Marsikaj v teh vrsticah mu morda ne bo prijetno. Toda resnično kljub temu je in to toliko bolj [verjetno], ker Jaz to pravim.
Glej, ljubi Moj otrok, ti imaš majhno slabost, ki te zelo skrbi in za katero si že ves svet vprašal za nasvet. Zdaj ti je pa prišlo na uho tudi nekaj o nekakšnem duhovnem zdravilnem procesu. In potem ko si preizkusil vsa alopatska in homeopatska, da, celo Moja sončna zdravila in nisi nikjer našel zadovoljivega rezultata, pa hočeš zdaj preizkusiti tudi ta zadnji duhovni zdravilni postopek, z mislijo: »Če ne bo pomagalo, škodovalo tudi ne bo!« - Nanj gledaš tako kot na eno od mnogih drugih, običajnih vrst postopka magnetizma in bi mimogrede rad dobil izstavljeno tudi spričevalo, da to sredstvo mora pomagati.
Da bi ustrezno odgovoril na to tvojo osnovno misel, ti moram najprej povedati, da Jaz prav dobro vem, zakaj bi bil zdaj rad osvobojen te svoje slabosti. Kajti čas priganja, bliža se trenutek, ko želiš s polnimi jadri zakrmariti v posvetna veselja in v zakonski stan. In zaradi te tvoje tako materialne in posvetne želje naj se ti predam Jaz, Stvarnik in Gospod neskončnosti, in ti še celo pisno potrdim, da te bo to sredstvo osvobodilo tvoje slabosti, ki ti je že dolgo nadležna in je zdaj celo še bolj neprijetna.
Glej, od Mene hočeš nekaj razločno slišati, pa vendar nisi pozoren na glas v svoji notranjosti - glas, ki ga vi ljudje imenujete »vest«! Kaj ti pa ta vest mnogokrat govori? Ali ti ni večkrat rekla: »Ne ukvarjaj se z religijo tako zunanje! Spomni se, da je Bog Duh in [hoče, da] se Ga časti in ljubi tudi edino duhovno in moraš Njegove nauke tudi razumeti duhovno!« Ali ti tvoja vest ne reče dostikrat: »Več potrpljenja s soljudmi - in več ljubezni do Boga, tvojega Očeta!« - Ker misliš, da si s tem, ko pridno hodiš v cerkev, opravil svojo človeško dolžnost do Mene, zdaj zahtevaš duhovno zdravljenje - medtem ko vendar ne verjameš, da bite tebi namenjene besede prišle od Mene! Kako torej lahko pri taki neveri zahtevaš od Mene duhovni rezultat zdravljenja, ki ga je mogoče razumeti edino duhovno in tudi učinkuje lahko edino duhovno?!
Duhovno povzdignjenje tvoje duše k Meni v goreči molitvi (ampak tako, da bodo v tem občutku vključena vsa vlakna tvojega bitja!), ta popolna predanost Moji volji, ob kateri popolnoma pozabiš vse posvetno, ta razsvetlitev vseh tvojih notranjih duhovnih moči, podvojena s trdno vero v zanesljivo pomoč z Moje strani, lahko po Mojem pisarju magnetizirano sukno sicer zdravilno deluje (ker potem ne učinkujejo magnetne-človeške snovi, ki jih tkanina vsebuje, temveč Moj blagoslov, ki spremlja trdno voljo Mojega pisarja in njegovi magnetizirani tkanini podeli takšno zdravilno moč, ki lahko ozdravi ne samo tvojo, ampak tudi katerokoli slabost). Dokler pa nisi sposoben v sebi prebuditi take molitve, kakršno sem ti opisal, ti svetujem: Nehaj z magnetnimi zdravljenji! Saj ne vodijo k ničemur, predajaš se le praznemu upanju, ki mu sledi razočaranje.
Nauči se najprej prepoznati svoje duhovno stališče do Mene in šele tedaj boš znal oceniti svoje posvetno stališče in boš spoznal, kje je večja pomembnost in večja vrednost. Dokler se ne boš obrnil na poti, po kateri zdaj hodiš, in ne boš ubral poti, ki ti jo svetujem Jaz, bo preko tvoje glave šlo še nekaj viharjev in neviht in mučila te bosta trpljenje in strah! - Amen.

10. O zdravilnem magnetizmu
J. L. 12. 7. 1841
Odgovor na vprašanja:

1. Kateri ljudje imajo dar magnetiziranja? Katere je mogoče magnetizirati? In kako je mogoče doseči ta dar?
2. Ali so navedbe in izjave magnetiziranih oseb o lastnih ali tujih telesnih napakah, boleznih in ustreznih zdravilnih sredstvih vsakokrat pravilne in verjetne?
3. Ali magnetizirane, somnambulne osebe navidezno ali zares stopijo v stik s takšnimi ljudmi, ki so se že umaknili s sveta in so že dosegli blaženost?
4. Zakaj se magnetizirane osebe v budnem stanju ne morejo spomniti govorjenja in dogodkov, ki soji v magnetiziranem stanju doživele ali so jih same storile?
5. Ali so stara judovska in krščanska ljudstva poznala magnetizem?
6. Ali je prav, da nekatere vlade prepovedujejo magnetiziranje? Ali ne bi bila za človeštvo zaželena večja razširjenost le-tega in pod katerimi pogoji?

Gospod: Če natančno primerjalno presojate sporočila tako s področja »Dvanajst ur« kot tudi tista v stiku z »Luno«, pa tudi zgodnejša preko obeh zemeljskih polov, boste skorajda sami ugotovili, da so nekatere točke v teh vprašanjih odveč - tako na primer: Zakaj se magnetizirani v svojem budnem stanju ne morejo spomniti vsega tistega, kar so delali ali govorili v svojem odmaknjenem stanju budnosti duše.
Enako [odveč] je tudi vprašanje, ali magnetizirane osebe pridejo v resnični ali navidezni stik s pokojnimi. Kajti, kaj naj pri tem že pomeni »navidezno« ali »resnično«? Ali pa zmorete v svojem telesnem stanju vstopiti v resnično ali navidezno povezavo? Če pa tega ne zmorete, kako naj zmore duša, ki je dobro pripravljena sprejemna posoda, zaradi česar je pripravljena sprejeti to, kar ji zares prihaja naproti, ne pa tega, kar ji ne prihaja naproti. Dokler je v telesu, pač lahko sprejme navidezne slike, ki jih ima v spominu, skoraj za resnične. Če hočete stvar globlje osvetliti, ostaja celo pri tem sprejemu, pri tej navideznosti nekakšna pomembna neutemeljenost. Vprašajte se vendar: Odkod izhaja slika v spominu? In odgovor, ki si ga morate sami dati, ne more biti drugačen, kot ta, da rečete: Prihaja iz neke resničnosti. Celo če duša zagleda v sebi fantastične slike, ki jih v resničnosti nikjer ni, boste [sicer] rekli: Najbrž so samo nepomembne navideznosti. Jaz pa vam pravim, da je ta trditev dvojno neutemeljena. Kajti prvič sploh še ne poznate formacij in vseh številnih tvorb v svojem telesnem kraljestvu (kot je na primer najbližje za vas zagotovo prečudoviti nastanek enega samega lasu na vaši glavi) -, koliko manj šele pa poznate tiste neskončne raznolikosti v majhnem, prvotnem živalskem svetu.
Če torej duša fino organiziranega človeka tako rekoč na boleč način - ne da bi vedela, kako in od kod - pride do ogleda takih v resničnosti obstoječih oblik, povejte, ali prihajajo le-te iz neke fantastične navideznosti ali iz nefantastične resničnosti? In drugič, ko si duša iz obstoječih odtisov resničnosti sestavlja nove slike, prihajajo te iz navideznosti ali iz resničnosti? Če samo nekoliko razmislite o tem, vam bo vendar v trenutku moralo postati jasno, da iz nič ni mogoče narediti popolnoma nič. Ali pa lahko trdite, daje tudi ogledalo sposobno pokazati očem nekakšno formalno tvorbo (ki sploh ne obstaja). Gotovo boste brez nadaljnje razlage uvideli, da je to nemogoče.
Ker pa je duša kot sprejemna posoda enaka na vseh straneh fino brušenemu ogledalu, od kod in preko česa naj pride v konflikt z različnimi vrstami bitij, če teh v resničnosti nikdar ne bo dejansko srečala? To bi bilo bolj nemogoče, kot bi nekdo o svojih lastnih mislih rekel, da ima včasih resnične, včasih pa samo navidezne misli. Jaz pa vam rečem: Kdor bi zmogel smiselno ločevati navidezne in resnične misli, tega bi moral napotiti v prastari testament, in sicer v Adamovo družbo, in to v tisto časovno dobo, ko je Adam, ki ga je zapeljala laž kače, hotel postati modrejši in razsodnejši kot Jaz Sam.
Iz tega boste v zadostni meri spoznali, da je tretje vprašanje potegnjeno nekoliko iz votlega zraka. In tako je tudi peto vprašanje nekoliko sumljivo, če pomislite na to, da tako imenovani [zdravilni] magnetizem ali pravzaprav tako imenovani magnetni fluid ni nič drugega kot Moja volja ljubezni, ki vse oblikuje, ureja in ohranja.
Čeprav ga generacije očakov niso poznale pod tem na novo ustvarjenim »znanstveno« - neumnim imenom, pa so njegovo naravo in resnico poznali celo neprimerno bolje kot celotna sedanja zemeljska generacija.
Kaj pa so bila, vam bolj ali manj poznana, čudežna dejanja duha s strani starih, pobožnih patriarhov in vidcev? Kaj so bila polaganja rok, ki sem jih ukazal delati apostolom, Mojim prvim naslednikom, za ozdravljenje bolnikov v popolni ljubezni in živi trdnosti vere? - Glejte, ta niso bila nič drugega kot v najpolnejšem smislu to, kar vi dandanes - precej nerazumljivo - imenujete »magnetizem«!
Če hočete stvar v celoti prav razumeti, mislite na Mene Samega kot na Temeljnega ali Glavnega Magnetizerja.
Če zdaj sprašujete, kateri ljudje imajo sposobnost magnetiziranja, bo vendar že na dlani odgovor, da so samo tisti ljudje, ki so z Glavnim Magnetizerjem povezani ali z ljubeznijo ali vsaj z vero, sposobni polagati roke na svoje brate in jih s tem ozdraviti vsake njihove bolezni.
Seveda obstajajo tudi ljudje, ki imajo - ne da bi bili povezani z Menoj preko ljubezni ali edine vere - trdno voljo, bodisi za dobro ali za slabo (čarovništvo) in jih ljudje upravičeno lahko imenujejo samovoljneže ali v slabem smislu tudi trmoglavce. Ta samovolja je običajni proizvod poljubnih utemeljitev. In glede na to, v čem ali s čim se je človek torej utemeljil, se v skladu s tem nespremenljivo uravnavata tudi njegova volja in njegovo mišljenje. Če je tak dokaz postavljen bolj na karkoli iz Mojih besed napačno razumljeno, tak človek na druge ljudi sicer lahko deluje z magnetizmom in jih podvrže svoji volji in veri, ki jo je z njo utrdil; vendar pa tako imenovano magnetiziranje povzroči samo vam poznane pojave v tej stroki, zaradi česar se nameravano zdravljenje vrši le zelo počasi in celo tu ne zaradi dejanskega polaganja rok, temveč s pomočjo samemu sebi zapisanih zdravil, ki pa spet edino preko vere prinesejo polovico učinka. Iz tega pa boste lahko spoznali, da ljudje z določeno mero trdne volje nekako neodvisno od Mene lahko izvajajo taka dejanja - ampak, »kakršna moč, takšen učinek!«
Po tem merilu imajo potem pač samo določeni ljudje sposobnost za magnetiziranje. Ampak s pomočjo resnice lahko to dela vsakdo, ki je v povezavi z Menoj. Prav tako taki »polmagnetizerji« lahko magnetizirajo samo določene ljudi, in sicer samo takšne, ki so slabo izobraženi in imajo zelo šibko voljo, včasih so celo popolnoma brez volje in odvisni zgolj od magnetizerjeve volje.
Če se tak magnetizer ali bolje »samovoljni gladilec« v svojem gladenju z voljo oddalji od magnetizirane osebe ali, povedano z vašim umetnim izrazom, »prekine stik« ali ga vsaj želi prekiniti, se taka oseba počuti bedno [zaradi tega]; v primeru močnega gladenja bi duša magnetiziranega zaradi prenapolnjenosti v sili morala izstopiti iz telesa in se potem pri taki prekinitvi stika ne bi več vrnila v telo, če pa bi se podala nazaj, bi naletela na desetkrat bolj oslabljeno telo, kot gaje imela prej. Če pa bi se je magnetizer samo malokrat dotaknil in bi jo nato zapustil, je takšno zdravljenje toliko vredno, kot bi ga sploh ne bilo in enako ljubezenski izjavi dekletu, ki bi ga zapustil takoj po svoji obljubi.
Za ljudi pa, ki imajo že sami po sebi precej močno voljo, je zdravljenje takega magnetizerja ali popolnoma brezuspešno ali pa takšne paciente pripravi komaj do zehanja, in sicer zaradi tega, ker vsaka volja temelji v svojem določenem prepričanju, pravilnem ali napačnem, in s tem aktivira svoje organe, vsaka volja, ki ni v povezavi z Mojo, pa je lastna in samosvoja volja. Če torej magnetizer pri svojem zdravljenju naleti na takšno voljo, ki se upira njegovi, je nameravano dejanje zgrešeno in na nespametnega magnetizerja lahko povratno zelo škodljivo učinkuje, zlasti še pri takšnih osebah, ki so ali zelo čutne narave (ki izvira iz notranje tihe obsedenosti) ali še posebno tedaj, če je magnetizirana oseba obsedena celo od očitno hudobnih duhov.
Če pa magnetizer polaga roke preko Mene in »dovoli, da skozi njega teče« Moja vsemogočna volja, mu človeka, ki mu je zaupan v zdravljenje, pa kakršenkoli že je, ni treba niti enkrat pogladiti, ampak zgolj v Mojem Imenu položiti na bolnika očiščene roke in edinole s pomočjo vere bo bolniku že bolje. Kdor pa to dela iz žive ljubezni, ob kateri se najbolj živa vera tako ali tako razume že sama po sebi, resnično vam povem, da bo celo v primeru, če sam Lucifer nekoga muči v duhu in v telesu, moral tega zapustiti že zaradi samega pogleda in besede - še pred polaganjem rok. Tak pravi magnetizer lahko ozdravi ne samo vsakega bolnika, temveč celo prebuja mrtve, če je to potrebno zaradi poveličanja Mojega imena.
Če o vsem tem prav razmislite, je s tem tudi zadnje vprašanje že docela rešeno. Kar se tiče magnetizma po lastni volji, pravim: V vsakem [dobrem] pogledu je nekaj vedno boljše kot sploh nič; ampak v slabem smislu je nič boljše kot nekaj. Kajti slabo magnetiziranje ni nič boljše kot začasna obsedenost od kakšnega hudega duha, medtem ko boljši način [magnetiziranja], če se le malo vzpostavi povezava z Menoj, še slepemu človeštvu vendarle vsaj postopoma kaže, prvič, da razen zelišč delujejo še boljše zdravilne moči, drugič pa, da v človeku bivata nesmrtna duša in nesmrtni duh. In v tem pogleduje je skrajno neprimerno tako stvar v državi prepovedati, pa iz kateregakoli bedastega razloga že.
Če pa kdo ima tako lastnost od Mene, naj ga ne prestraši posvetna sila, temveč naj trdno veruje, da je v posesti Moje mogočne volje sposoben storiti še kaj večjega, kot samo ozdravljati bolnike in v izrednih primerih pred kratkim umrle priklicati nazaj.
Kakor pa nek umetnik zapusti kraj, kjer ne najde smisla za umetnost, prav tako naj ravna toliko bolj tisti, ki je milostno blagoslovljen. Takšna milost je vendarle gotovo vzvišena nad vso umetnostjo. - Za ta čas pa je najbolje, da dobro vsakdo vadi skrivaj, da bi se izognil pohujšanju. Zato delajte dobro neopaženo in se ne bojte slepote ljudi, ki vas toliko bolj zasledujejo, kolikor bolj bi jim lahko ušli. Če se boste obrnili proti vzhodu, bom Jaz vodil zvok vaših korakov tako, da bo prišel slepim na uho, kot bi prišel od zahoda; in tako boste varni pred učinkovitimi zalezovanji slepih.
Premislite vse to in verno shranite globoko v svoje ljubeče srce; tedaj boste šele v celoti dojeli, in sicer zares, kar ste sedaj slišali v besedi. Amen. - To vam pravi veliki Glavni magnetizer. - Amen.

11. Alopatija, homeopatija, heliopatija, hidropatija in magnetizem
G. M. 8.6.1873
A) Tu imate množico imen zdravilnih metod, ki naj bi z različnimi sredstvi delovale proti boleznim, ki si jih vi nespametni ljudje sami naprtite z nepazljivostjo, nerazumnostjo in uživaštvom. Vsa tu navedena zdravilna sredstva imajo poleg klasifikacije, ki so jo izdelali ljudje, še neko višjo, globljo klasifikacijo, ki je vi ne poznate in namen te besede naj bi bil njeno odkritje, da bi človeštvo spoznalo, s kakšnimi sredstvi deluje in zakaj je rezultat tolikokrat nasprotje od nameravanega uspeha.
Zgoraj sem vam navedel iz tujih jezikov vzete izraze za določene zdravilne metode, ker se ravno s temi imeni ne samo strogo razmejuje način zdravljenja vsakega sistema, temveč tudi zato, ker se boste s temi imeni bolje znašli. Če pa bi za te načine zdravljenja vzel bolje označujoča [nemška] imena, bi moral dodati potrebno razlago, kaj s tem pravzaprav mislim. Ker pa Jaz najbolje vem, kako moram ravnati z vami, sem zato tudi izbral te naslove. In iz teh boste veliko lažje doumeli Moje nazore, kot če bi od Moje presoje posegali nazaj po svojih pojmih.
Vaši učenjaki in medicinci so storili prav, ko so svojim sistemom in odkritim stvarem, zakonom itd. dali večinoma imena iz tujih jezikov, posebno še iz jezikov izginulih narodov, ker - medtem ko raziskovalni duh ljudi odkriva vedno kaj novega -, tako vendar imena, ki jih dajejo odkritim stvarem, izhajajo iz enega jezika, ki ne utrpi več nobenih sprememb in je tako zelo olajšan študij teh znanosti vsem ljudem, ne glede na njihovo narodno pripadnost.
To latinsko in grško poimenovanje vsemu skupaj ne škodi in koristi tistemu, ki študira, da ne potrebuje toliko časa, da bi prevajal v svoj materin jezik poimenovanja, ki so v starejših jezikih pogosto podana enostavneje in so krajša kot v njegovem lastnem jeziku.
Tako kot to sedaj delajo učenjaki in doktorji, bom ravnal tudi Jaz s temi zdravilnimi metodami in jim bom dal tudi imena iz starih jezikov, ki naj poleg oznake istočasno razložijo tudi bistvo, zakaj, kako in kdaj bi bil zdravilni postopek lahko kronan z uspehom ali ne.
Podobno kot vaši doktorji, izhajajoč iz odličnega [zdravega] človeškega telesa, sklepajo o njegovih napakah in motnjah, da potem uporabijo potrebna sredstva za ponovno vzpostavitev reda, tako vam bom tudi Jaz, izhajajoč iz osnovnih principov Mojega stvarjenja kot velikega življenjskega organizma, jasno dokazal, zakaj je kaznovan tisti, ki ravna v nasprotju z Mojimi zakoni in lahko samo povratek k Mojemu redu ponovno vzpostavi moteno ravnovesje med njim in Mojo naravo.
Glejte, otroci Moji, ko sem poklical materialni svet v življenje in določil velike osnovne zakone za večno trajanje, za spreminjanje in obnavljanje bivajočih, zakone, po katerih naj se oblikuje, izpopolnjuje in na koncu poduhovi vse ustvarjeno in bivajoče, tedaj je seveda morala nastati ob luči tudi senca, ob dobrem tudi njegovo nasprotje, slabo, ob Redu tudi stremljenje k neredu, ob Zakonih tudi skušnjava ravnati proti njim.
Kajti samo tako je lahko ostala materija, katere najbolj ponotranjeni temelj je vendar edino duh, sposobna za nadaljnje oblikovanje; in tako kot morajo - s pričetkom v najnižji materiji - kozmični zakoni nadomestiti prosto voljo višjih razredov, tako je morala obstajati grešnost proti Zakonu, borba in spopad med svetlobo in temo, med dobrim in zlim, med pravičnim in slabim, da bi se na ta način preizkušana bitja lahko sama prosto oblikovala, sama izobrazila, sama izpopolnila in se s prečiščevanjem duha skozi materijo končno spet vrnila k svojemu izvoru in ob prepoznanju, da je celotno življenje pot preizkušnje in čiščenja, dosegla cilj, zaradi katerega je bil ustvarjen materialni svet.
Glejte torej, vsa grešnost proti Mojim Prazakonom tudi ni nič drugega kot »obolenje«, kar pomeni, motenje pravičnega reda. Do tega motenja lahko pride po lastni ali po tuji krivdi, zaradi nujno pogojenih ali tudi prostovoljnih sprememb organske zgradbe vsake stvari. Kajti »bolan« velja v tem smislu tudi pri kamnu, če mora v nasprotju s svojo prvotno ureditvijo sprejeti drugačna razmerja, ki sicer začenjajo njegove spremembe, toda pogojene z notranjimi duhovnimi in zunanjimi materialnimi vplivi, določajo in morajo imeti za namen njegov razkroj, njegovo drugo namenskost, njegovo spreminjanje. Saj ni mogel ostati takšen, kot je bil ustvarjen, ker (kot se v vsakem bitju pri prvem vdihu med seboj borita smrt in življenje) tudi v njem v prvi minuti njegovega obstoja, nanj že vplivajo zakoni spremembe.
Zaradi tega bi bolezni ali motnje naravnega procesa pri vsem ustvarjenem lahko razdelili na potrebne, pogojene ali prostovoljne in neprostovoljne; kot je tudi pri človeku, in pri vsakem živem bitju smrt, ali prehod iz ene stopnje v drugo, zaključek pri rojstvu začetega procesa motenja obstoječega, ki ga do razkroja prav tako lahko imenujemo »večno spreminjanje« ali bolezen.
Potem ko smo natančneje definirali pravi pojem zdravja in bolezni, nam preostane [za obravnavanje] samo še, koliko je ta, ob rojstvu pričeta bolezen ali stalna motnja življenjskega organizma, pravična in koliko ni na mestu.
Kot sem pred tem povedal, je v vsem, kar obstaja, stremljenje za obstojem, za spremembo, za razkrojem in poduhovljenostjo. Vsaki stvari pa je bilo v njeni lastni organiziranosti dano toliko življenjske moči, da uničevalni vplivi zunanjega sveta ne morejo tako hitro doseči svojega cilja, temveč se proces spremembe in razkroja vrši le postopoma, po določenih zakonih staranja in razvoja.
Zato se obdobje motenj ali bolezni vsake stvari tako dolgo izravnava z vedno na novo dotekajočo življenjsko silo, dokler stvar v veliki verižni vrsti vsega ustvarjenega ne izpolni namena, zaradi katerega je bila ustvarjena.
Pospeševanje tega procesa, z umetnimi napakami proti podedovanemu naravnemu zakonu, zato pogojuje nam vidno, nastopajočo, dejansko bolezen ali vidno kazen zaradi neupoštevanja splošnih naravnih zakonov.
Človek torej, kot zadnji člen stvaritev na vaši zemeljski krogli, obdarjen s prosto voljo, lahko stori, kar hoče. Ta svobodni človek, pod pritiskom svoje duhovne moči in svojih materialnih strasti, z uničevanjem površine zemlje ali z odpiranjem njenega notranjega zaklada, v tem pogledu nanjo najbolj vpliva, in sicer tako, da celo zemlja zboli v svojih elementih, da mora spremeniti svoje sestavne dele - merljive in nemerljive - in tako s povratnim učinkovanjem na njene prebivalce povzroči, da tudi ti zbolijo, jih močneje priganja k procesu sprememb in razkroja in zaradi tega prihaja do vidnega pojava bolezni pri rastlinah, živalih in ljudeh.

B) Da bi spet uravnovesili te motnje, imenovane »bolezni«, so se ljudje že v najzgodnejših časih trudili, da bi našli zdravilna sredstva, ki naj bi jim spet vrnila tisto, kar so pogosto tako lahkomiselno izgubili, to je zdravje.
Čim bolj so v najstarejših časih ljudje živeli v skladu z velikim načrtom stvarjenja, toliko manj so zbolevali, toliko manj so motili naravni potek, ki jim je bil zapovedan, da bi lahko izpolnili svoje poslanstvo kot zemeljski ljudje in bi lažje pričeli z duhovnim poslanstvom. Živeli so v harmoniji z naravo in njihov lastni organizem ni bil podvržen nobeni drugi motnji kot zakoniti, ki je zaradi neuporabnosti organov končno morala privesti do smrti, ker so bili vsi drugi vplivi uravnovešeni z dnevnim nadomeščanjem življenjske sile.
Z oddaljevanjem od te poti so nastopile različne okoliščine, ki so ogrožale zdravo življenje ljudi. Čim dlje so se ljudje oddaljili od prastarih zakonov, toliko manj so jim pomagala enostavna, naravna sredstva za povrnitev njihovega izgubljenega zdravja, toliko močneje učinkujoča so morali iskati, ker enostavna niso več zadoščala. Tako so se ljudje pogrezali vse nižje, si skrajševali življenje in si povečevali trpljenje. In tako se je to, kar je v nekdanjih časih vsakdo vedel, postopoma izoblikovalo [dandanes] kot znanost posameznikov, ki so se popolnoma posvetili zdravilstvu.
Prva in najlažja metoda zdravljenja je bila naravna: Iz tega, kar je ljudi delalo bolne, poiskati tudi zdravilna sredstva. In ker so ljudje večinoma zboleli zaradi nezmernega uživanja materialnih jedi in pijač, so tudi zdravilna sredstva iskali na področju, iz katerega so bila vzeta živila.
Tako je nastala alopatija, ki bi jo Jaz rad poimenoval: »Umetnost zdravljenja z materijo«.
Materialno je ljudi naredilo bolne, materialno naj bi jih spet ozdravilo. Materialni so postali sami in tako se ta zdravilna metoda najbolje sklada (pri tem stanju) z organizmom človeškega telesa, pri čemer se je človek na splošno materialno spet vzpostavil (takrat je bilo tudi pravo prepoznavanje bistva posameznih zelišč itd. še bolj zanesljivo), da bi se znova lahko materialno uničil. Tako je tudi še dandanes ta zdravilna metoda najbolj razširjena [in ta je tista], ki zdravnikom in pacientom za kratek čas najlažje pomaga.
Čim bolj se človeštvo pogreza v materialno, tem bolj zapleten postaja način njegovega življenja, toliko manj so prejšnja sredstva sposobna ponovno vzpostaviti, zaradi nerednosti, poškodovan organizem. Zato so posegli po strupih. Kajti mila, balzamska zelišča, lahka sredstva, ne zadoščajo več za priskočiti na pomoč po užitku hlepečim ljudem, in tako morajo strupi nadomestiti to, česar mila, nedolžna sredstva ne zmorejo več.
Če alopatskim zdravnikom torej umre veliko pacientov, ko pri zdravljenju ene bolezni v bolnikovo telo poženejo deset drugih - bolezni, ki morajo sčasoma spet izbruhniti -, je pač naravno, da se življenjska doba človeškega rodu stalno znižuje, se stalno krajša in so potomci oslabljenih staršev vedno bolj bolni.
Sredi tega materialnega propada, ki bi v nadaljevanju pripeljal do celotnega izumrtja človeške rase, sem se Jaz usmilil človeštva in razsvetlil posamezne može, ki so uvedli drugačno zdravilno metodo, ki ne vpliva na telesni temveč na dušni organizem človeka in z višjo sposobnostjo ponovno uredi moč duše, materialno telo in ravnovesje v njegovem organizmu.
To zdravilno metodo so imenovali homeopatija, Jaz pa jo želim imenovati: »Umetnost zdravljenja preko duše«. Kajti duša pri tem zdravljenju učinkuje z najmanjšimi odmerki istih sredstev, ki bi v velikih povzročili bolezni - in zakaj? Prav zaradi tega, ker v Moji naravi ni prav nič škodljivega, temveč je odvisno samo od načina, kako se dozira in je v količini in kakovosti vzrok, da isto lahko ali koristi ali škoduje.

Poglejte, voda gotovo ni škodljiva, če se uporablja v pravi meri. In vendar, če jo uporabljate prekomerno, vam prinese smrt. In tako je [še] z mnogimi stvarmi.
Pri zdravilih, ki se dajejo v homeopatiji, ne učinkuje materija, temveč samo duhovno v materiji. To duhovno pa ima veliko več sorodnosti s snovmi, iz katerih sestoji duša človeka in živali. In kjer pri boleznih eno ali drugo manjka, se na homeopatski način spet dopolni to, kar v duši manjka in spet se vzpostavi red.
Če bi hoteli alopati biti samo malo bolj pozorni, bi iz učinkov homeopatskih sredstev lahko odkrili, kaj je pri tem zdravljenju škodljivo za človekov organizem. Žal pa so ti »doktorji« tako ljubosumni in nedostopni za vsak ugovor, da jih celo Moje lastno svarilo ne more pripraviti do boljšega stališča. S homeopatijo dobi duša spet svojo moč; izpopolni se in deluje duševno, kar alopat namerava doseči materialno.
Homeopatiji je najbolj sorodna heliopatija ali veda o zdravljenju s soncem (imenovana tudi »Sončno zdravljenje«) kot način ozdravitve motenih razmerij v človeškem organizmu s pomočjo sončne svetlobe, bodisi vezane v materijo bodisi z njenim direktnim učinkovanjem na bolnika. Posredoval sem vam točen opis, kako zdraviti na ta način. Poznate tako vzrok kot tudi učinek tega. In tu vam bom povedal o tem, za tiste, ki še ničesar ne vedo o tej zdravilni metodi in bi se morda z njo vendar lahko popolnoma pozdravili.
Sonce je nosilec, njegova svetloba je ohranjevalec vsega življenja. Brez sončne toplote, brez njegove svetlobe ne bi obstajala niti vaša Zemlja niti drugi planeti, ki obkrožajo Sonce! Če je torej Sonce ohranjevalec celotnega sistema, mora tudi imeti vse, kar spada k njegovi ohranitvi. In prav zato, ker ohranitev pomeni enako kot zakoniti red v celoti, mora Sonce biti tisto, ki uravnava nepravilnosti, ker Sonce in vsa njemu podrejena nebesna telesa priznavajo Moj red kot najvišji Zakon in samo v njem lahko še naprej obstajajo.
Sonce ima torej moč in sposobnost, da uravnovesi vse motnje in tam, kjer je primanjkljaj, nadomesti manjkajoče. In ravno zaradi tega je zdravljenje s soncem eno od najenostavnejših pa tudi najučinkovitejših, ker tako kot homeopatija, z enostavnimi, duhovnimi stvariteljskimi elementi duši vrača, kar je izgubila z zmotami.
Na tisoče alopatskih sredstev je v homeopatiji [po količini snovi] že bistveno zmanjšanih. Zdravljenje s soncem jih poenostavlja na še veliko manjše število, kar dokazuje, da celo Moja velika gradnja svetov temelji na zelo maloštevilnih glavnih osnovnih principih in da se človek s tem, ko postaja spet bolj duhoven in se spet bliža kraljestvu, iz katerega je izšel in potrebuje toliko manj sredstev, da svoj organizem (če je moten) znova vzpostavi v tako stanje, da se zdrava duša v zdravem telesu vedno lažje giblje naprej in navzgor v čast in slavo svojemu Stvarniku.
Heliopatiji ali vedi o zdravljenju s soncem je najbližja hidropatija ali »zdravljenje z vodo«. Tako kot pomaga sončno zdravljenje s svetlobo, tako bo zdravilna metoda zdravljenja z vodo (zdravilno) učinkovala na bolno telo z zgoščeno svetlobo ali zgoščeno atmosfero, in sicer v glavnem skozi površino telesa na notranji ustroj. Kar sončno zdravljenje naredi z zrakom ali sončno svetlobo, to vodno zdravljenje opravi z elementi zemeljske duše, ki ima kot mati vseh na vaši zemlji ustvarjenih v vodi še vedno moč kreacije in rojstva, kot nekoč, ko je iz naročja vode izšla celotna kopnina, ki jo ta mati še danes prehranjuje, ohranja in jo vodi k njenemu cilju.
Ljudje, otroci zemlje ste! In ravno zaradi tega ima tudi zemlja in kar je na njej in kar jo obdaja, materialni vpliv na vaše bivanje. In kot vi na njo, tako tudi ona lahko učinkuje na vas. Odtod oblast vode nad vašimi organi! Ker ji pripada celo več kot tri četrtine vašega lastnega organizma, vpliva duhovna aktivnost tega elementa skozi kožo na notranji ustroj. In kakor voda na zemlji in v njej poskrbi za njeno uspevanje, sijaj in lepoto, tudi vas notranje in zunanje poživlja vpliv vode in vas usposobi, da svoji duši ohranite zdravo obleko.
Že pri sončnem zdravljenju vidite, da se količina vaših zdravilnih sredstev znatno zmanjša, tu pri zdravljenju z vodo pa je le eno samo, ki je v mnogih primerih posebno zdravilno in ga na splošno nikdar ne smemo prezreti.
Učinki (bolj ali manj dobri) in čas (krajši ali daljši), v katerem je možno to ali ono (ozdraviti), kot (po drugi strani) poporodni popadki pri enem ali drugem primeru bolezni, so edini znaki, glede na katere je bolje uporabiti eno metodo namesto druge; pri čemer vsak človek pač sledi svojemu lastnemu prepričanju (ali nagnjenju) in s tem pokaže, ali je on sam bolj materija ali bolj duh!

C) Sedaj bomo prešli na še finejše, višje zdravilne metode, pri čemer naj vam konec pokaže, da tam, kjer je vse povezano in so vsi pogoji izpolnjeni, nikdar ne more biti povzročena škoda, ampak edino dobro.
Zdaj prihajamo namreč k naslednjemu načinu zdravljenja, to je magnetnemu zdravljenju, znanemu kot »živalski« ali »animalični« ali telesni magnetizem.
Glejte, Moji otroci, vsaka stvar ima določeno območje, na katerem lahko deluje s svojo močjo tudi na druge in to območje je atmosfera, ki jo obdaja ali njej lastno območje učinkovanja. S pomočjo tega območja učinkovanja se vsaka stvar sama zapre, je pa spet prav preko njega tudi povezana z vsemi drugimi stvarmi. Ta lastna atmosfera je prav tista moč ali sila, ki vpliva na druga živa bitja ali tudi na nežive stvari, ki je pri anorganskih pasivna ali brez lastne volje, pri organskih pa je (bolj ali manj) povezana z voljo in (temu ustrezno) lahko zavestno okrepljena ali zmanjšana. To življenjsko atmosfero ima vsak človek. In preko nje je povezan s soljudmi in s svetom, ki ga obdaja.
Uporaba te atmosfere kot zdravilnega sredstva je že stara. In mnogi so jo uporabljali in zlorabljali, ne da bi pravzaprav vedeli, kaj so naredili in ne da bi vedeli, kaj bi s tem lahko storili. Poznan pod imenom »živalski« ali »telesni magnetizem«, ta postopek ne pomeni nič drugega kot to, da omogočiš, da ta življenjska atmosfera z močjo volje steče v druge, poljubno veliko ali malo in tako prinese zdravje ali tudi naredi škodo.
Pri tem zdravilnem postopku so najfinejše, nemerljive snovi stvarstva sveta že pričele pritegovati pozornost k vplivu, pod katerim vse živi in se giblje, in kateremu se nič ne more izogniti.
To je že duhovno delovanje najfinejših materialnih snovi, katerih pomanjkanje pri enem lahko uravna drugi.
In vendarle to ni zadnji poduk [ki vas uči], kje in kako naj se izvajata zdravljenje in povrnitev zdravja.
Zelo blizu k temu živalskemu magnetizmu se uvršča tudi magnetizem »anime« ali dušni magnetizem. Gre za moč duše, da vpliva na dušo drugih, jo spravi v razpoloženja in stanja, v katerih potem sama lahko postane zdravnik in zdravilec svoje lastne bolezni.
Pri tej zdravilni metodi ne gre več za nikakršen telesni, materialni vpliv, temveč gre za najvišje in najbolj duhovno, kar duša ima, za njeno Božjo iskro; ta mora duši [trpečega] dati moč, da razrahlja vez, ki jo veže na njeno telo, ji odpre duhovno oko, da sama uvidi okvare, ki škodujejo njenemu organizmu, in tako postane samozdravilka, medtem ko so jo doslej morali zdraviti drugi. Pri tej metodi so padle pregrade, ki vežejo [samo] zdravnika na njegov jaz, na njegovo zemljino rodno grudo in njene proizvode. Prostor in čas sta se tu združila v pojmu večnosti. Ni več teme, samo Svetloba, Svetloba vsepovsod, izven materialnega telesa in v njem. Duša tu prepozna svojega duha, svoje telo, svojo povezavo z duhovnim kraljestvom, svoj odnos do Mene, edinega, velikega Stvarnika in ljubečega Očeta!
Če bi vsi ljudje mogli ali hoteli zdraviti na ta način, šele potem bi morali objokovati svojo slepoto. Toda ni mogoče, da bi ljudje to pozicijo [zlahka] dosegli, vsaj ne na splošno, ker je za to potrebna visoka stopnja duhovnosti. Preden boš zahteval uporabo sil, ki naj tudi v drugih vzbudijo najvišje in najplemenitejše, moraš najprej sam biti kot enkratno najplemenitejše bitje. In tako kot zdravilcu ni mogoče tega doseči na lahek način, enako malo možno je prebuditi plemenito tam, kjer ne obstaja.
Prav zaradi tega je potrebna visoka stopnja lepote duha in duše, da je mogoče sprožiti in izpeljati take ozdravitve. Zato so tudi redke. In odtod tudi pogosta zloraba, odtod mnoga razočaranja, ki so največkrat povezana s takimi poskusi!
Zdraviti je lahko, toda - najprej morate doseči stališče, da so vam vsi naravni elementi na razpolago. Prav ta prerod seveda ni lahek. - Kjer pa cveti, tam nastopi tudi zadnji in najvišji magnetizem, Božji, pri katerem tudi Jaz z magnetizerjem iztezam Svojo roko in z eno besedo, eno mislijo lahko ozdravim in bom to storil, če zahteva prihaja od magnetizerja s čistimi nameni in je ozdravljenje predvideno v Mojih Božjih načrtih.
Zdraviti v Mojem imenu je najvišje, najenostavnejše in najučinkovitejše. Vendar ni vsakemu dano; kajti sem spada veliko, da, zelo veliko; plemenita čista duša, popolno zaupanje in veliko navdušenje, ki človeško dušo dvigne iz zemeljskega blata in jo približa Meni.
Edino tedaj je kaj takega mogoče - z izjemo primerov, ko Jaz Sam enemu ali drugemu položim naročilo v njegovo srce, da v Mojem imenu iztegne svoje roke.
Ko sem nekoč rekel: »Če zares hočete, se bodo gore dvignile kvišku in se zvrnile v morje«, je bilo s temi besedami povedano, da v primeru, če se vi ljudje lahko tako povežete z Mojo voljo, ko vaša volja ni nikdar v nasprotju z Mojimi načrti, z Mojimi Božjimi nameni - potem boste tudi vi zmožni izvesti to, česar sem Jaz Sam sposoben in tudi vas bodo poslušali vsi elementi narave, zaradi česar seveda tudi ozdravljanje postane nekaj lahkega. Da pa pridete do tja, je pot dolga, potrebno je veliko zaupanja, veliko duhovne daljnovidnosti [in predvsem veliko ponižnosti, ljubezni in usmiljenja].
Tisti, ki niso ujeti v zemeljskem, lahko gospodarijo z elementi po mili volji, tistim, ki niso le napol verni in napol pobožni, je dano, da v povezavi z Menoj delajo stvari, ki sem jih nekoč bil sposoben delati edino Jaz Sam - in le izjemoma Moji apostoli. - Za to zadnjo, edino veliko zdravilno metodo je potrebno zdaleč več, kot vi vsi to mislite, potrebno je tisto veliko zaupanje, ki ga je Henoh nekoč imel v Mene in katerega si ni prav lahko priboriti.
Stremite za njim, ampak ne zahtevajte ga, dokler ga vsakemu ne dam Jaz Sam. Saj vi ne veste, kaj zahtevate, ker ne morete razumeti odgovornosti, ki vam je potem naložena, da ga kljub večkrat najboljši volji ne bi zlorabili.
Sploh si ne želite izrednih odnosov! Niso vedno to, kar domnevate. Čim večja moč in oblast je komu dana, čim bolj zna razlikovati duhovne odnose od posvetnih, toliko težje je njegovo mesto v svetu, toliko večje so skušnjave, toliko večje je zatajevanje, da bi lahko deloval v razmerah, v katere sem ga Jaz postavil.

D) Glejte, alopatija, homeopatija, heliopatija, hidropatija, telesni, dušni in Božji magnetizem - so stopnje k najvišjemu spoznanju. Tako se vzpenja vaša znanost, človeštvo v celoti in individualni človek od materije k dušnemu, od dušnega k duhovnemu in na koncu navzgor k Najvišjemu, k Meni.
Tako to poteka v Mojem stvarstvu, tako v stremljenjih dušno-duhovnega človeka: Najprej se mora izmotati iz grobe materije posvetnega življenja, se potem povzpeti v življenje duše, kjer mora duhovni del v njem uveljaviti svojo vrednost. Kakor hitro se duša potem poduhovi, to se pravi, da je postala bolj duh kot duša, se tudi njene lastnosti razširijo, povečajo in lahko doseže stvari, katere bo navaden človek občudoval kot čudeže, prav zato ker ni seznanjen s stvarjenjem vesolja in ne razume, da je edino Moja volja z besedo »Bodi!« lahko ustvarila svetove in je taista moč, le da v vezanem stanju, položena v vsako človeško srce.
Da pa bi se zavedli te moči, je potrebna predvsem velika pokora, veliko očiščenje zato, da Jaz, Najčistejši, ko se združim s človekom, lahko omogočim, da Moja moč deluje preko njega.
Tako kot te zdravilne metode postopoma po poti navzgor v Meni dosežejo svojo končno točko, tako se tudi vi vzpenjate od stopinje do stopinje, od stopnje do stopnje, pri čemer se bo potem razširilo tudi vaše duhovno obzorje in se boste, kot bi se dvigali v zračnem balonu in svet pod vami zaznavali v večjem merilu, nasmihali vašemu prejšnjemu, omejenemu gledanju.
Zato [je bila izrečena] spet nova beseda vam, da bi vas pripeljala stopnjo višje, kjer boste, ko boste posvetno imeli še globlje pod nogami, kot v visokih gorah vdihavali nebesno svetlobo in se boste ob slutnji Moje bližine lahko usposobili, da boste v Mojem vinogradu postajali vedno boljši delavci!
Opustite vsako patetičnost in predvsem očistite in ozdravite sebe, če hočete nekoč ozdravljati druge!
To je Moja Očetovska beseda o tem vam, ki vas vse tako ljubim in zaradi česar porabim toliko časa, da bi vam z mnogimi besedami dopovedal, kako enostavni so naravni zakoni in kako preprost sem Jaz Sam, medtem ko vam vse Moje stvaritve kažejo in pridigajo le to, kar tvori Moj Jaz, to je ljubezen in samo ljubezen! - Amen.

12. Napotki za zdravljenje s soncem
J. L. 1851/52
Vse zdravilne moči narave izhajajo iz sončne svetlobe, ki s svojim žarenjem prikliče poživljajoči učinek zraka, vode in vseh drugih faktorjev, katerih se poslužuje naravno zdravilstvo. V zapisu »Zdravljenje s sončno svetlobo«, ki ga je sprejel Jakob Lorber, je prikazanih več poti, na kakšen način je sončno energijo mogoče direktno vezati na snovi mineralnega, rastlinskega in živalskega kraljestva, katerih snovi na ta način postanejo neprekosljiva zdravilna sredstva proti najrazličnejšim, tudi najtežjim boleznim. Enako so zelo natančno navedene ustrezne uporabe le-teh, po navedenem postopku pridobljenih in preko duhovnih moči duše, obogatenih snovi.
Po duhovnem nauku povzroči vsako bolezen neka šibkost v človeškem kompleksu duše. Ker čistejši sončni duhovi vsebujejo vse tiste posamezne dušne moči, iz katerih sestoji duša, je za dušo enostavno iz njih vzeti za okrepitev to, kar ji je manjkalo, da bi s tem spet vzpostavila prejšnji red v svojem duhu živcev - in preko njega v živcih - in v krvi pravo, naravno življenjsko napetost. Kajti v sončnih zdravilnih sredstvih zelo zgoščene in shranjene energije delujejo pri uporabi teh zdravilnih sredstev popolnoma neposredno okrepljujoče na elemente človekove duše in s pomočjo tako na novo oživljene napetosti duše, se takoj nato prične tudi telesni proces zdravljenja in morda že v najkrajšem času pripelje do popolnega ozdravljenja. Tudi zunanje poškodbe telesa se ob pravilni uporabi ustreznega zdravila lahko v najkrajšem času pozdravijo.
Postopki za izdelavo takšnih sončnih zdravilnih sredstev tako kot seveda tudi za kasnejšo uporabo pridobljenih zdravil zahtevajo zelo veliko skrbnost in natančnost. V okviru te knjige se v to ne moremo bolj poglabljati, lahko pa izrecno opozorimo na majhen Lorberjev zapis »Zdravljenje s sončno svetlobo« z mnogimi dragocenimi napotki in nasveti. (Glej tudi V.del, 8.11.).

13. Najpravilnejše in najnaravnejše zdravljenje
VEv III/12 (8)
Jaz sem Odrešenik. Kako Mi je to lahko mogoče, se sprašujejo mrtvi in popolnoma slepi ljudje? In Jaz vam pravim, da pri nobenem človeku ne zdravim mesa, temveč tam, kjer kakšna duša še ni preveč pomešana s svojim mesom, dušo samo osvobodim in prebudim, v kolikor je to mogoče, v duši zakopanega duha. Ta potem takoj okrepi dušo, ki se osvobodi in zlahka v trenutku ozdravi vsako bolezen mesa.
To potem imenujejo čudežno ozdravljenje, medtem ko je to vendar najpravilnejše in najnaravnejše ozdravljenje mesa!
Kar kdo ima, to lahko tudi da; česar pa nima, tega tudi dati ne more. Kdor ima živo dušo po Božjem redu in v njej svobodnega duha, ta lahko osvobodi tudi dušo svojega brata, če še ni postala preveč mesena, in ta potem čisto lahko pomaga svojemu bolnemu mesenemu telesu. Če pa ima dušni zdravnik sam nadvse bolno dušo, ki je bolj mrtva kot živa, kako naj bi potem dal drugi duši, kar njemu samemu povsem primanjkuje?

14. Zdravljenje z zelišči
VEv 1/89
Gospod v Velikem Janezovem Evangeliju: ... Med veliko dobrimi razgovori in mnogostranskimi obiski meščanov tega majhnega mesta sta minila dva dneva. Tudi nekaj bolnikov je ozdravelo zgolj s polaganjem rok.
In Jaz sem tukaj pokazal nekemu poštenemu zdravniku, ki ni mogel razumeti zdravilne moči s polaganjem rok, veliko zdravilnih zelišč in drugih reči, s katerimi je potem najboljše zdravil in si s tem pridobil sloveče ime.

15. Radi hodite v gore!
Ze, 29.pogl.
Čisti duhovi [najvišjega zračnega področja] se neredko spustijo v drugo, včasih tudi v prvo zračno področje. V glavnem pa so na zemlji njihova vidna mesta prihoda iz višjega kraja tista, ki so zaradi velike višine stalno pokrita s snegom in ledom. In v tem je tudi razlog, zakaj imajo taka področja za skoraj vsakega človeka - kot vi običajno pravite - magično, osrečujočo in pomirjujočo privlačno silo in istočasno vplivajo na celotno človekovo razpoloženje razvedrilno in okrepčevalno.
Kdor je torej žalostnega srca in je njegova duša polna nemira, ta naj se v Mojem imenu poda v gore na takšno višino, ali naj gre vsaj v njeno bližino in začutil bo, da je njegovo dušo oblil močan okrepčujoč balzam.
Medtem ko duša v nižjih predelih postaja vedno bolj topa, težja in bolj trpi, podobno občutku pri raziskovalcu gorskih prepadov in votlin, postaja tisti, ki se povzpne na takšno čistejšo višino, vedno bolj in bolj vesel. In kdor pride gor, lahko po pravici vzklikne: »Gospod, dobro je biti tu!« - Ampak Jaz k temu dodam: »Zate še ni čas, da bi ostal tukaj!«
Ne glede nato pa vendarle pravim: Radi hodite v gore! Saj sem tudi Jaz pogosto obiskoval gore, ko sem v telesu hodil po zemlji.
Na gori sem bil poveličan; na gori sem pregnal največjega skušnjavca; na gori sem pridigal o Božjem kraljestvu; na gori sem molil in na gori sem bil križan!
Zato radi zahajajte oziroma hodite v gore! Zakaj, ne samo vaš duh, temveč tudi vaše telo pri tem pridobi veliko več kot v sto lekarnah!

16. Duhovno zdravljenje na daljavo in z gladenjem
VEv IV/40
Gospod: »Z vodo očistite telo, s trdno, dobro, v vsem Bogu vdano voljo pa srce in dušo; in kakor čista, sveža voda okrepi telesne ude, prav tako tudi Bogu vdana, trdna volja krepi srce in dušo.
Takšne okrepljene duše potem lahko v Mojem imenu v duhu položijo roke na najbolj oddaljenega bolnika in stanje se mu bo izboljšalo.
Kdor pa je še bolj šibak v popolnosti svojega srca, naj se zateče k [magnetnemu] gladenju in bo telesno bolnemu tudi zelo olajšal njegovo trpljenje. Spravil ga bo tudi v zamaknjeno stanje oziroma spanje in bolnik bo v tem spanju preroško napovedal, kaj mu lahko pomaga. To, kar bo preroško napovedano, mora potem najskrbneje uporabiti in čez nekaj časa se bo bolniku tudi izboljšalo - ampak seveda ne tako hitro, kot če bi duhovno popoln človek nanj položil blagoslovljene roke, ko je možna takojšnja ozdravitev.«

17. Zdravljenje v zamaknjenem spanju (hipnoza)
VEv IV/40

Gospod: »Če si dosegel zadostno popolnost duha, potem se lahko zgodi, da človek, na katerega si položil roke v trdni veri in z močno voljo, da mu pomagaš, postane jasnoviden in si potem sam lahko določi dobro zdravilo, ki mu, če ga uporabi po tem predpisu, mora prinesti popolno ozdravljenje. Če se je pa kaj zgodilo v nasprotju s tem predpisom, potem seveda s popolnim ozdravljenjem ne bo šlo dobro. Če pa je bil predpis uporabljen brez motenj, bo zagotovo prišlo do popolnega ozdravljenja.
Če je pri tem zdravljenju človeška oseba padla v jasnovidno spanje, ne sme biti motena in oslabljena z nekoristnimi vprašanji, temveč sme biti vprašana le tisto, kar je tedaj potrebno.
Kdor pa na koga polaga roke, mora to storiti v Mojem imenu, sicer njegovo zdravljenje ne bi niti koristilo niti učinkovalo. - Za to je potrebna trdna, neomajna vera in enako neomajna, trdna volja. Tako stremljenje mora priti iz dna srca in izhajati iz prave ljubezni do bližnjega, potem moč ljubezni izpolni roke polagalca, prodre skozi konice njegovih prstov, teče kot mehka rosa v bolnikove živce in ozdravi pogosto ostro in žgočo bolečino.
Pri tem si morate dobro zapomniti, da je potrebno več, če hočete v tako spanje zamakniti moškega kot pa žensko! V določenih primerih bi tudi ženska lahko moškega spravila v zamaknjeno spanje; tako zdravljenje pa bi ženski uspelo le s pomočjo nevidnega angela, ki bi ji stal ob strani in katerega pomoč bi si pridobila z molitvijo in čistostjo srca.

18. Izvedba zamaknjenega spanja
VEv IV/42
Gospod: »Da boste [nastanek in učinke zamaknjenega spanja] videli tudi praktično, bom Jaz sedaj ukazal, naj iz Cezareje Filipe pride prav neumen in izredno slab človek. Tega bo eden od vas torej zdravil in videli in slišali boste, v kakšno občudovanja vredno modrost bo prešel v zamaknjenem spanju ta neumni in pokvarjeni človek. Ko pa se bo zbudil, bo takoj spet postal ravno tako pokvarjen in neumen človek, kakršen je bil prej, in imeli bomo dosti za opraviti, da bi mu po naravni poti vdihnili vsaj do neke mere jasnejše pojme o Bogu in ljudeh... Cinka pa naj prevzame njegovo zdravljenje. Ker ima on za to največjo moč. Jaz bom pred tem na Cinko položil Svoje roke, da bi pridobil več moči in bi mu zdravljenje bolje uspelo.«
Cinka stopi naprej in reče: »Gospod, kako bom kaj takega sploh zmogel, ko se vendar veliko premalo spoznam na ta način zdravljenja?«
Pravi Gospod: »Položi desno roko na čelo in levo na žličko in hitro se bo pogreznil v zamaknjeno spanje in bo tudi kmalu začel govoriti, vendar s šibkejšim glasom kot v naravnem stanju! Ko ga boš hotel spet zbuditi, ni potrebno nič drugega, kot da svoji roki položiš v obratnem redu in ju nekaj trenutkov zadržiš. Takoj, ko se bo zbudil, pa potegni svoji roki nazaj in zdravljenje bo končano! «

19. O depresiji in njenem zdravljenju
I.K.L. 12. 6.1894
Napiši, otrok Moj, besedo za bolno sestro, ki pri Meni išče pomoč in v Mene polaga vse svoje zaupanje, a vendarle nima dovolj močne v vere v Mene, sicer se je ne bi lotila otožnost ali depresija._
Sprašuješ, otrok Moj, kaj je depresija, iz česa nastane in kako naj se borite s to boleznijo? - Glej, to ti bom sedaj pojasnil, ker mnogi trpijo zaradi te bolezni in si tudi ti nagnjena k depresiji.
Depresija je na splošno bolj lastna ženskemu spolu kot moškemu in razlog zanjo je večinoma v kakšni nesrečni nagnjenosti, ranjenemu srcu ali odklonjeni želji, ki se je pregloboko vtisnila v srce, da bi jo bilo sploh kdaj mogoče izbrisati. Iz tega nastane nezadovoljstvo s samim seboj, z usodo, s celotnim Mojim vodstvom in z vso okolico.
Nezadovoljstvo srca je prvi korak k depresiji. In če potem tak otrok hitro ne poišče Mojega Očetovskega srca in Me izbere za vodnika, Me sprejme v svoje srce in najde vse v Meni in Moji ljubezni, potem lahko tak korak potegne za seboj najstrašnejše posledice, da bi se Mi taka duša - če bi bilo mogoče - za večno izgubila, če Moja ljubezen ne bi trajala večno in se tudi še po večnostih ne bi usmilila duše.
To ti torej kaže eno stran depresije. Vendar pa obstaja še ena, ki se pogosto loti še posebno tistih, ki postajajo Moji otroci, ker premalo zaupajo v Mojo ljubezen in se z lastno pravičnostjo trudijo doseči blaženost, torej ne iz milosti in usmiljenja in po Jezusovi zaslugi, temveč si hočejo blaženost zaslužiti iz lastne moči.
Z obilno in dolgotrajno molitvijo, z dobrimi deli, s postenjem in odrekanjem in s popolnim žrtvovanjem vašega mesa kot tudi s svetim življenjem, v kolikor ste sposobni živeti čisto in sveto, si boj pač lahko olajšate, nikdar pa si blaženosti ne morete kupiti.
Zato si ne skušajte olajšati poti z raznimi bremeni, ki si jih sami nalagate in ne zahtevajte preveč od sebe, temveč delajte edino to, kar Jaz želim od vas, in tako vas bosta rešila Moje usmiljenje in Moja milost in Moja ljubezen vas bo vse sprejela v krog Božjih otrok!
In tako imaš zdaj tudi drugo vrsto otožnosti, ki Moje otroke ločuje od Mene in njihova srca napolnjuje z žalostjo, zaradi njihove nemoči in šibkosti - kar pa ni prava žalost, ki izvira iz ponižnosti in Mi zato tudi prav nič ni všeč. Svoje otroke raje vidim vesele in vedre, s trdnim zaupanjem v srcu.

Kako se lahko borimo proti temu trpljenju?

Če se tu hočemo povrniti na tiste, ki trpijo na prvi način, se moramo dotakniti točke, ki je mnogi niso spoznali, jo omalovaževali in zaradi tega niso menili, da spada v območje duha in jo je treba temu ustrezno upoštevati. Ker pa ta točka vendar posega globoko v človeško življenje, vam bom o tem posredoval Svojo besedo in poslušajte torej:
Veliko je število nesrečnih zaradi napačnega pojmovanja ljubezni. Če si ljubezen ogledujemo z duhovnega stališča, je to nekaj najčudovitejšega in najplemenitejšega, kar lahko osreči človeško srce. Nasprotno pa je v materialnem smislu nesrečo naznanjajoča sila, ki omreži srce in mu nadene spone, ga oslepi in naredi neprištevnega in bi vodila k največjim norostim, če Moja roka ne bi posegla vmes, da bi poravnala človeške poti, kar pomeni, da bi jih vodila v Mojem smislu.
Tu smo zdaj pri glavni točki vprašanja: Kako naj se borimo proti temu trpljenju? Ali ljubezen ni Božjega izvora? In po čem spoznamo pravo ali nepravo ljubezen?
Prava ljubezen je seveda Božjega izvora in je položena v vsako človeško srce kot Božja iskra, ki pa toliko časa drema, dokler od zunaj ne pride pobuda k dejavnosti. Ker pa mora biti vse, kar je določeno za višje cilje, podvrženo filtraciji in temeljitemu čiščenju, tako tudi v srcu dremajoča ljubezen potrebuje čiščenje. Materija jo najprej prižge in prebudi k pravi ljubezenski dejavnosti; ko pri tem doseže določeno stopnjo in imam Jaz za dušo človeka višji cilj, mu odtegnem materijo, ki je bila potrebna za prebujenje ljubezni, ampak zanj ni bila trajno določena.
Ko človek zmagovito prestane to obdobje bojev in skušnjav, se mu Moj duh približa in še enkrat prižge ljubezen, ki je že vzplamtela, nakar se prične pravo življenje-v-ljubezni in življenje duha.
Če zdaj spoznate vzrok tega trpljenja in bolečin, boste kmalu našli tudi sredstvo, da se tega osvobodite - in to sem Jaz. Ljubezen vse ljubezni se vam hoče dati in vas izbrati za Svojo popolno lastnino. To vam pravi Ljubezen Očeta, ki bi vas rada osvobodila vsega trpljenja in iz vas oblikovala vesele, srečne otroke Ljubezni.
Glede še drugih spoznavnih znakov prave in neprave ljubezni vam Jaz rečem:
Prava ljubezen se bo izkazala vedno kot nesebična in ne bo iskala koristi zase, ne bo iskala dobrobiti in sreče za sebe, temveč samo za druge, znašla se bo v vsakem življenjskem položaju in bo slavila Moje vodstvo. Tako dela prava ljubezen, ki vedno ostaja enaka in večno traja; neprava ljubezen pa se izkaže sama sebi zvesta in prava le toliko časa, dokler navidezno ne doseže svojega cilja in zadovolji svojih želja. Ko bo to enkrat dosegla, potem se bo kmalu razkrinkala in pokazala svojo pravo podobo; kmalu bo začela gospodovati in si bo poskušala vse podvreči.
Da ima taka ljubezen svoje zvijačne poti, vam bo lahko razumeti; in uvideli boste tudi, da moram Jaz tu posredovati z močnimi sredstvi, da takšno oholo dušo spet pripeljem na pot ponižnosti in prave ljubezni.
Tako sem vam zdaj spet osvetlil točko, ki vam razsvetljuje marsikakšno temino in Mene prikaže kot Boga ljubezni kljub pomanjkanju in stiski, v katero vodim Svoje, da bi jih rešil pred popolnim propadom telesa in duše. - Tako razumi tudi ti, otrok Moj, svoje trpljenje kot korekcijsko Božjo milost in se Mi ne upiraj! Zakaj glej, tvojo dušo hočem očistiti in prefiltrirati in te pripraviti za Moje nebeško kraljestvo.
Ljubi Moj otrok, prosiš Me za namig, kako bi bilo mogoče olajšati trpljenje tvoje sestre, kaj naj bi storil, da bi jo pripravil do tega, da bi sprejela tvoje nasvete. S tem si ne delaj nobenih skrbi in tudi to prepusti Meni. V pravem trenutku bom Jaz posegel vmes s Svojimi sredstvi in ta ne bodo zgrešila svojega namena.
In kar se tiče druge oskrbe te bolnice, je tu še naprej potrebna budnost, zlasti še glede njenega notranjega dušnega življenja in njenega miselnega sveta. Da bi uredili le-tega, se je še posebno treba ogibati temu, da bi bila daljši čas sama in bi jo tako obvarovali pred topim tuhtanjem, ki lahko povzroči najhujše posledice, v glavnem čutne razuzdanosti vseh vrst kot tudi različne blodne misli ter blazno zmešnjavo v možganih. To bolnike oropa samostojnosti in postanejo igrača tujih vplivov zaradi hudobnih duhov, ki se v trenutkih popolnoma polastijo takega bitja, da bi preko njega zadovoljili svoja nizkotna in groba poželenja in bi kakorkoli razglasili svojo sovražnost in popolno odtujenost Bogu. Vse to so posledice draženja čutov s čutnimi razglabljanji zaradi slabe vzgoje. Če starši takih slabih kali ne zatrejo že v otroku in jih celo docela prezrejo, potem veliko hudobnih duhov zasede meso takih ubogih bitij, da se jim omrači urn, njihovo srce potemni in so dlje časa nesposobni za to, da bi se prepustili čistemu in dobremu vplivu.
Takšne nesrečnike imenujete »blazne«, zapirate jih v norišnice, kjer, obkroženi s samimi tovrstnimi bolniki, večinoma zapadejo še temnejšim duhovom, ki jih telesno in duševno popolnoma uničijo. Namesto da bi jih vi vključili v svojo vsakodnevno molitev in bi vam njihova nesreča izzvala sočutje in srčno usmiljenje, gojite do njih neke vrste odpor in tiho zaničevanje, včasih celo strah in zgražanje. Rečem vam, če bi imeli resnično vero in pravo ljubezen do Mene in svojega bližnjega, bi vam Jaz lahko podelil moč, pomagati bolnikom s polaganjem rok. Toda niste še dovolj močni, da bi sprejeli tako Božansko moč Mojega svetega Duha in kljub temu ohranili pravo ponižnost srca. Zato moram vedno s Svojo pomočjo odlašati in vas prepustiti vaši šibkosti, da se Mi ne bi izgubili, temveč vas križ vedno znova žene k Meni, k vašemu Očetu.
Za Mene, Vsemogočnega, prav zares ni lahka stvar, da vas ne vodim s Svojo Vsemogočnostjo, temveč s Svojim Božjim Očetovskim potrpljenjem in krotkostjo v stalni svobodi volje in po vaši lastni samodejnosti, z Očetovsko ljubeznijo in modrostjo in ne z oblastjo in močjo živega Boga! Božja oblast bi na vaše grešno meso učinkovala uničevalno. Toda ljubezen Očeta vpliva poživljajoče, osvežujoče in krepilno. Zato se veselite in zahvalite od vsega srca, da ste padli v objem ljubečega Očeta in ne velikega, vsemogočnega Boga. Samo kot ljubeči Oče vas lahko še naprej prenašam v vaši šibkosti in vas oblivam z vso Svojo ljubeznijo, vam vsak dan podarjam toliko moči, kolikor je potrebujete, da nosite svoj križ in vam v Svoji ljubezni kažem, kako morate delati in ravnati, da se boste približali Meni in Moji ljubezni.

20. O zaščitnem cepljenju proti kozam ali ošpicam
   J. L. 7. 2. 1841
Kar bi tu radi vedeli, je po eni strani [praktično] čisto majhna stvar, kot tudi po nasprotni [duhovni] plati ni prav zelo pomembna. Če vzamete drevo, ki je iz zemeljskih tal vase posrkalo slab, pokvarjen sok, ki njegovi naravi sploh ne ustreza, boste na drevesu kmalu ugotovili, da so njegovi listi zakrneli in uveli in so vrhu tega tudi njegove veje, vejice in deblo obdani z različnimi slabimi in drugimi zajedavskimi rastlinami. Kdor se tudi zgolj površno spozna na vzgajanje dreves, bo z gotovostjo sklepal, da tu cepljenje z drugimi rastlinami, ki so že same po sebi še bolj bolne in šibkejše, ne bi ozdravilo drevesa, ki je potrebno cepljenja, temveč bi eden drugega končno popolnoma uničila.
Ali se bo nekdo, ki je bil zastrupljen, ozdravil z istim strupom, ki mu je že tako ali tako vzel tri četrtine življenja? Pri tem bo kasneje dodani strup pač zadoščal, da bo zastrupljenemu odvzeta še zadnja četrtina življenja.
Ali si v duhovnem smislu lahko zamislite večjo norost, da bi grešniku nekdo rekel: »Poslušaj prijatelj, ti le še greši naprej in z dodatnimi grehi boš zagotovo izničil stare grehe. In ker si nečistnik, zadovolji svojo strast, čim večkrat kot moreš in prepričal se boš, da boš prav na ta način najprej in najlažje premagal sebe in svoje meso.« - Glejte, ta je prijatelju [sicer] dal spodoben nasvet; na ta način vcepljenja greha v meso se je [zares] rešil greha, ker je to ubilo strast in živo sposobnost mesa. Zdaj pa se vprašajte, ali si je ta človek po natančnem upoštevanju tega nasveta priboril zmago življenja ali zmago smrti? - Ali ni pač očitno, da se z orodjem smrti nikoli ne boriš proti smrti, temveč zagotovo ves čas proti življenju? In kdor si je torej s tem orožjem priboril zmago nad svojim mesom, ta je resnično ubil življenje in je na ta način dopustil smrti zmago nad seboj. Saj se zagotovo spomnite, da se med ljudmi še kdaj pa kdaj pojavi star pregovor, ki o stari prešuštnici ali starem kozlu pravi: »Glej, to ali tega je greh zapustil!« Zdaj pa Jaz vprašam, v kakšnem odnosu do življenja je tisti, katerega ima že greh sam za preslabega? Ali mora smrt ujeti mrtve, ki so že zdavnaj postali njen plen? Jaz pa pravim: Smrt v vsakem trenutku prihaja na odprto polje življenja in si tam išče bogat plen za svoje izbice večnega pogubljenja.
Kdor pa hoče ohraniti življenje, ta se mora živ boriti z orožjem življenja proti grehu, ki je uničujoče orožje smrti. In kdor je z življenjem v sebi postal mojster greha in je tega premagal v polnosti življenja, ta je potem junak, ki si je z življenjem izbojeval življenje. In kdor da življenje za življenje, ta dela dobro in je eden od tistih, ki so polni modrosti, polni ljubezni in polni življenja. Kakšen velik norec pa je, kdor življenje da za smrt! In kako malo življenjske luči ima tisti, ki beži pred lučjo in išče temo!
In glejte, če hočete natančno premisliti, je tako tudi z zgoraj omenjenim preprečevanjem koz ali ošpic s cepljenjem.
Kajti koze so podedovana bolezen pradavne spolne nečistosti, ki od časa do časa dozori pri najmlajših potomcih, in niso niti najmanj podobne enako imenovani živalski bolezni, posebno značilni za govedo, ovce in koze, in katero povzroči pik določenega insekta. - Kako naj bi torej lahko bila gnojna snov od kravjih koz zaščitno sredstvo proti tako imenovanim črnim kozam, ki prizadenejo človeka?!
Pravim vam, da to zdravljenje še nikdar ni obrodilo sadov, o katerih je sanjalo neumno človeštvo. In za domneven ugoden rezultat ni drugega vzroka kot s tem dejanjem podprto in utrjeno praznoverje - kar pa je postalo bolj redko, ker je zdaj nasploh pri ljudeh izginila skoraj vsaka vera in je na njeno mesto prišla tako imenovana znanost (?!) - ali ko so takšno zdravljenje izvedli na otrocih, katerim bi iz dvojnih pogledov bilo verjetno že brez tega prizaneseno ves čas življenja, ker s klico te bolezni obremenjena generacija še ni prišla do točke zrelosti, ali pa otroci že v osnovi niso bili obremenjeni s klico te bolezni.
Glejte, če so kakšnim otrokom vcepili tako norost, so bili seveda lahko priče o zanesljivosti takega zdravljenja. Nasprotno pa bi tiste, ki so bili cepljeni, ob času dosežene zrelosti bolezni, le-ta prav tako lahko napadla kot tiste, ki jih niso cepili. Da pa so zdravniki za takšne resnične koze izjavili, da ne gre za koze, temveč za nekakšen drug izpuščaj, ki so se ga zvito izmislili, se je to zgodilo - kot boste zlahka uganili - zato, da bi rešili zdravniško čast.
Zdaj pa se sami vprašajte, ob predpostavki tega, kar sem vam Jaz tu povedal, in si samo malo oglejte svoje izkušnje - čemu naj sploh služi to trpinčenje otrok? Da nič ne koristi, o tem ste lahko popolnoma prepričani. Da pa je v mnogih pogledih človeškemu rodu škodljivo, da povzroča medlo, slabotno življenje, neugodje, nedejavnost, slabotnost najaktivnejših organov življenja in posebno pri ženskem spolu izziva čutnost kot španska muha - v to ste lahko prepričani. Če tega ne morete verjeti, vzemite v roke zgodovino in primerjajte svoje cepljene potomce in tudi same sebe z generacijami pradavnine in gotovo vam bo padla v oči neznanska razlika glede zdravja in naravne zdržljivosti.
Pravim vam, če navrtate kamen in v izvrtano luknjo položite samo eno kapljico jedkega strupa in potem čez dvajset let pregledate kamen, se boste kmalu prepričali, kakšne uničevalne posledice je ta kapljica jedkega strupa povzročila v kamnu, ki je vendar narejen tako, da bi po svoji naravi kljuboval tisočletjem.
Če se pa v nežni človeški organizem vcepi jedki kisli strup trohnobe, potem vam ne bo težko najti ustreznega odgovora na ta problem.
Sedaj boste seveda vprašali, in sicer z vso pravico in z dobrim razlogom, naj bi vam Jaz nasprotno pokazal drugo sredstvo za preprečitev ali neškodljivo odpravo bolezni - ker moram vendar Jaz, kot edini stvaritelj vse narave Sam in edini, najbolje poznati vso naravo. In Jaz vam pravim, da bom to tudi storil; rečem pa vam vnaprej, da gredo Moja naravna sredstva vedno v korak z duhovnimi in tako tu ni univerzalnega zdravila, niti za duha niti za telo.
Če se samo malo ogledate po poti, ki sem vam jo zaznamoval za pridobitev večnega življenja, kot vedno eno in isto preprosto pot samozatajevanja in zvestega sledenja Meni - boste zagotovo odkrili samo eno in ne več poti in to iz resnično dobrega razloga, ker sem Jaz Sam samo Ena in torej [tudi] edina pot in edina vrata do večnega življenja. In ker je tako, ne morete drugače, kot verjeti, daje tako.
Kdo od vas bi tu rad trdil, da so razen Mene še druge poti, da bi dosegel Mene Samega kot pravir vsega življenja? Ali ni življenje duha odličnejše kot pa življenje telesa? Ali ni življenje telesa v vsem pogojeno z življenjem duha?
Ker pa veste, da za duha, ki je zbolel, obstaja samo eno sredstvo za ozdravljenje - iz katerega vzroka pa naj bi za [telo] časovno orodje duha, katerega čilost je pogojena z duhom, ob eventualni nesposobnosti in bolezni, obstajala druga in številnejša zdravilna sredstva kot za princip življenja samega?
Poglejte, ko sem Jaz hodil med ljudmi na zemlji, s katerim zdravnikom sem se posvetoval? In katere lekarne sem se posluževal, da bi bolnika ozdravil tako na duhu kot na telesu? In katerega zdravnika in katere lekarne so se posluževali vsi apostoli, ki so Mi zaupali, ker so delali enako, kar sem delal Jaz? Zdaj vas vprašam, ali sem oslabel ali sem se spremenil ali Moja beseda ni več ista beseda, polna moči in sile in blagoslova za duha in telo?!
Pravim vam, temu zares ni tako - Jaz sem še vedno Isti! Samo s to razliko, da sem takrat zdravil samo tiste ljudi, ki so se Mi približali z živo vero in so Me za to vrhu tega morali še dolgo prositi in rotiti, dokler jih nisem uslišal. Zdaj pa ne smem več dovoliti, da bi bilo odvisno samo od zaupanja polne ljubezni in še manj od trdne vztrajnosti vere, temveč moram pomagati tam, kjer Me ne prosijo in moram zdravilno priskočiti na pomoč tistim, ki vere sploh ne poznajo, da se ne bi vse skupaj pokvarilo in pogubilo.
Glejte, kdo torej pride k Meni le z majhnim zaupanjem in neznatno prošnjo, tega gotovo ne bom zapustil in mu bom pomagal v vsaki njegovi stiski, ker moram precej pogosto dajati svojo pomoč celo tistim, ki se Mi posmehujejo in Me zaničujejo.
Glejte, to sredstvo, ki sem vam ga pravkar priporočil, je najbolj preizkušeno. In kdor ima trdno vero in mi popolnoma zaupa in Me ljubi - zares, če temu Jaz ne bom pomagal, pa naj se cepi z vsemi strupi sveta, vzame in zaužije vsa zdravila iz vseh lekarn sveta in tako kot vol požre najzdravilnejša zelišča, mu bo to vse skupaj koristilo prav toliko kot kapljica balzama mrtvaški lobanji.
Pravim vam, mrliča lahko kuhate in pečete v samih življenjskih esencah, pa na njegovem telesu, ki ste ga zaupali takšni »zdravilni« kuhinji, ne boste oživili niti enega samega vlakna. - Toda poslušajte: Moja beseda lahko [celo] mrtvim odpre grobove in v trohnobo njihovega razkroja vdihne novo in večno življenje! Ko vendar poznate to univerzalno zdravilo, ki je v vsakem času povzročalo najčudovitejše ozdravitve in celo obujalo mrtve, kaj vas torej zapeljuje, da zanemarjate isto, zdaj toliko bolj učinkovito zdravilo in se namesto tega mažete z raznim hudičevim blatom, da bi vam pomagalo?!
  O, rečem vam, primerjajte samo svojo življenjsko dobo z življenjsko dobo praočakov in takoj boste ugotovili, kakšen dobiček je prinesla prefinjenost vaše nore zdravilne znanosti. Ali pa pojdite na tista področja zemlje, kjer človeštvo še sploh ne pozna zdravniške pomoči in spoznali boste, da na takih področjih ljudje skoraj ničesar ne vedo o bolezni, še najmanj pa o kakšni splošni, še posebno, če je njihov način življenja moralno čist in preprost.
Enako delajte tudi vi: Živite čim bolj preprosto! Ne polnite svojega želodca po nepotrebnem z raznovrstno nesnago iz vsega poznanega rastlinstva narave, temveč uživajte, kar telesu naredi dobro: preprosto hrano [v glavnem] iz naravnih rastlin in od zelenjavnih jedi samo tiste, ki so bile že od nekdaj človeku določene kot hranilni kruh. In [tudi] to se razume samo po sebi: vse s pravo mero in ciljem!
Tako ste lahko prepričani, da vašega telesa vse življenje ne bo mučila nobena bolezen in boste na ta način brez vsakršnega cepljenja in drugih zdravniških norosti dosegli za vas nepojmljivo visoko starost. In ko bom Jaz potem odpoklical takšnega človeka s tega sveta v Svoje kraljestvo, se bo to zgodilo tako lahko, kot če kdo prav sladko zaspi, potem ko je ves dan zvesto, pošteno in pridno delal.
Če pa vse to opuščate in se zato zatekate k cepljenjem in raznovrstnim zdravilom,' se na koncu kot posledica ne pokaže drugega, kot da - gledano zgolj z naravnega stališča - že v letih svoje mladosti postanete starci in pogosto izgubljate en čut za drugim in oslepite, oglušite, postanete nadležni, izgubite svoje zobe, prebavo, kot tudi vso življenjsko svežino, tako da ste v štiridesetem letu svojega življenja bolj nadležni in pohabljeni, kot so bili ljudje starih časov v stotem letu. In za vse to ni kriv nihče drug kot vaša lastna slepota!
Glejte, to se dogaja prav tako kot v primeru, ko človeška neumnost pri kakšnem nočnem potovanju zapade v razna nesmiselna videnja in slutenja in se mora podnevi temu pošteno nasmejati in ne more razumeti, da je drevesni štor imela za čisto nekaj drugega kot samo za štor - da ne omenjam drugih nočnih neumnosti! Če pa resno želite uporabiti Moje sredstvo, bo tudi pri vas prišel dan, ko boste uvideli, kakšen [ničev] zaklad ima svet v svojih neštetih norostih.
Če pa pravim, da Jaz lahko pomagam in hočem povsod in v vsem in vsakemu pomagati, ker sem zvest v vseh Svojih obljubah, tako verjemite, da bom vsakemu tudi rade volje v vsem in vsakemu zagotovo pomagal, če le verjame, da je temu tako in da ni misliti na drugo pomoč kot na Mojo, tako v telesnem, še posebno pa v duhovnem smislu.
Glejte, če so ljudje starega veka postali šibkejši zaradi razpasenega greha, so se postili in delali pokoro, to pomeni, da so s postenjem spet dosegli svobodno aktivnost telesnega organizma in so s pokoro, povezano s tem, v veri spet dvignili svojega duha in spet postali ljudje krepkega telesa in živahnega duha.
Vprašali boste: Kako neki? Kako je bilo to? - Tedaj vam povem, in odgovor ne bo težak: Želodec je naravni pomočnik za tvorbo hranilnih sokov v telesu. Če pa se v organizmu nahajajo kakršnikoli tuji deli, se ti stalno zadržujejo v kakšnem organskem ozkem grlu. Če je torej želodec natrpan z različno nekoristno hrano in le-ta s tem kopiči sokove in tišči, se tuji deli, namesto da bi mogli zapustiti ozko grlo in bi prišli spet tja, od koder bi bili lahko odvedeni naprej iz telesa, zaradi neprestanega pritiskanja sokov na mesto, kjer se nahajajo, s pomočjo asimilacije samo namnožijo in na ta način postajajo vedno bolj trdovratni. - Poglejte, če bi tu namesto cepljenja in zdravil uporabili pravo dieto ali post in sta s tem povezani trdna vera in polno zaupanje v Mojo besedo, tako da se bo s tem okrepil tudi duh kot princip življenja, se vprašajte, ali pri takšnem človeku ne bo prišlo do telesnega in duhovnega izboljšanja?
Pravim vam, če sta človekova vera in zaupanje primerna, celo iz same trohnobe še lahko nastane novo življenje. Kjer pa manjka taka telesna in duhovna spokoritev, poslušajte, tedaj je tisti, ki je zdravljen s cepljenjem ali zdravili, samo pošteno opeharjen, kajti zdravila bolezni niso odstranila iz telesa, temveč sojo zgolj uspavala ali zameglila. In verjemite Mi, da bo zagotovo prišel čas, ko bo ista bolezen, večkratno stopnjevana, predrla tančico in telesu, neredko pa tudi duhu, prinesla gotovo smrt.
Glejte, s temi stvarmi je dobesedno in zares tako, kot sem vam Jaz povedal.
  Vi pa vodite svoje otroke in sami sebe k Meni v veri in zaupanju! In resnično vam pravim: Prepričali se boste, da je Moje cepivo najboljše! - Amen. To pravim Jaz, veliki univerzalni zdravnik! Amen, Amen, Amen.

21. Zdravljenje skrofuloze
J.L. 9.7. 1848

Kolikokrat Mi boš še prihajal z recepti? - Verjeti, verjeti in popolnoma zaupati, to je boljše kot vsi recepti in zdravila! Saj veš, pri zdravljenju mesa ne bomo prišli na svoj račun. Nekomu, ki je šibak v pravi veri, za njegovo nesrečno meso prav rad svetujem kakšno sredstvo. Če ga bo natančno upošteval, mu bo pač bolje. Če pa je prelen, da bi vse natančno upošteval in sredstvo, ki sem mu ga Jaz svetoval, potem ne povzroči hitro zaželenega učinka, vera našega pacienta še bolj oslabi, kot je bila pred tem. In glej, tako zdravljenje Mi torej ne prinaša zaželene duhovne koristi, za katero si domneval, dajo boš s tem dosegel. - Mi pa delamo edino za duha in ne za meso! Zato tudi nimam rad, da Mi prihajaš z željo po zdravilih za kakšno meso.
Dekle naj ne je kislih stvari, pa tudi ne jedi, ki napenjajo, kot so zelje, fižol in podobno, ker ima skrofulozno meso (vnetje vratnih bezgavk). Zakaj pa je za svojo golšo potrebovala jod? Tudi v nogah ima skrito skrofulozo in od vratu se je razširila tudi na prsi. Če bi si na tvoj večkratni nasvet prsi večkrat zmasirala s slino na tešče, bi bile njene prsi zdaj proste. Ali je zdaj mogoče kaj bolje, ko ima tudi na prsih golšo z dobrim jodom vred? Zdaj naj pa midva spet delava čudeže? Seveda bi bilo dobro, če bi imela tudi pravo vero. Ampak le-te nima in zato bo tudi s čudežem šlo nekoliko težko.
Zato ji je treba zaenkrat priporočiti pravo vero, nato pa prav veliko potrpljenja. Potem pa ne sme toliko peti, govoriti in kar naprej poljubljati svoje prijateljice, kar povečuje skrofulozo. Posebno zvečer naj pa bo tudi takoj po sončnem zahodu v svoji sobi in naj se zlasti v sobi izogiba prepihu - in naj po kosilu ne seda takoj za šivalno mizo, kar ji zelo škoduje. Prav tako naj se tudi izogiba svežega sadja, sicer bo veliko trpela.
Zdaj pa naj stolče sveže laneno seme, iz tega naredi in si položi nekoliko ogrete obkladke. Čez dan naj dvakrat zaužije čaj za čiščenje in tudi pridno pije vodo, ne pa vina, piva, pa tudi kave ne, temveč za zajtrk juho ali šibak kakav. Najboljši bi bil pa koruzni zavretek z malo mleka in malo sladkorja. Nasploh bi ji zelo koristila koruzna kaša v mesni juhi. Če bo to z vero uporabljala, [ji] bo kmalu spet bolje. - Amen.

22. Nasvet za tiste z gosto krvjo
J. L 18.8.1841
Skrivna jeza, ki jo včasih občuti, je glavna težava tvoje žene in zelo »greni« njeno vzkipljivo kri; odtod tudi njeno zasluzenje. Rekel boš in vprašal: »Ali ima takšno majhno pričkanje v domačem okolju tudi tak grenkoben učinek? Tako pravimo vendar samo o hudih prepirih ali velikih duševnih stiskah.«
O glej, takšno stališče je popolnoma zgrešeno in napačno. Zares togotni ljudje imajo pravzaprav zelo malo žolča, pač pa živahno kri, ki je zelo občutljiva za učinkovanje hudobnih duhov. Če se z izbruhom jeze pri takih ljudeh močno aktivira žolč, jim to kljub temu ne škoduje; ker njihova zelo lahka, živahna kri vse skupaj kmalu spet odstrani iz telesa.
Popolnoma drugače pa je to pri tistih ljudeh, posebno ženskega spola, ki imajo že od rojstva bolj gosto kri. Ti ljudje imajo zaradi tega vedno bolj neprijetno naravo in se skrivaj lahko jezijo celo zaradi muhe, kljub temu, da so se pravzaprav nesposobni jeziti. Zaradi tega se potem dogaja, da je njihova kri stalno pomešana z žolčnimi snovmi. Kjer kri potem v telesni organizem odlaga svoje hranilne sokove, tja prispejo tudi v krvi stopljeni žolčni deli in tako zgostijo sokove.
Tako težavo zlahka odstranimo z duhovnimi sredstvi in z ustreznim postenjem, nikoli pa ne s kopanjem v toplih, prevretih in zaradi tega vse življenjske sile oropanih vodah in še najmanj s pitjem celo postanih mineralnih vod za odpravo kakršnekoli vratne golše, ki bi prešla sama od sebe, če bi se kri ustrezno razredčila s primerno duhovno in naravno dieto.
Kaj pa je ta duhovna dieta? - Vzdržati se vsake jeze, ne glede na njen vzrok. Če tega ne bo strogo upoštevala, ni mogoče misliti na kakšno izboljšanje. Tu ne bom navajal različnih vzrokov, ki povzročajo vso to jezo. Zadostuje, da pravim Jaz, da se jo mora že v osnovi temeljito preprečevati, sicer nikoli ne bo govora o zdravju.
Kako pa se da temu na lahek način izogniti? S stanovitnim, resničnim zaupanjem ter s polno vero in veliko ljubeznijo do Mene, toda ne pa poleg tega tudi do sveta in eventualnih sorodnikov, ki sicer veliko molijo iz knjig, vendar le redki od njih od srca; zato tudi zelo cenijo posvetne zdravnike; pravemu domačemu zdravniku pa ne zaupajo brez posvetnega zdravnika! Glej, to se pravi toliko kot prav nič! Tako sedi bolnik med dvema stoloma na tleh, torej na nobenem od njiju.
To bi bila torej duhovna dieta, ki jo je zelo lahko upoštevati.
Kar se pa tiče naravne diete, obstaja ta v pravilnem postenju. Pri tem gre za to, da se je treba odpovedati vsem mastnim jedem in težkim pijačam. Kajti vse to je strup za ljudi tiste vrste, ki imajo gostejšo kri. Prav tako je [že] samo po sebi nadvse škodljivo uživanje kave; če pa jo uživate pregosto in včasih premočno, se zaradi nje narava lahko popolnoma pokvari, da ji je komaj mogoče pomagati s čudežem. - Enako škodljive so tudi vse sladkarije in občasne spremembe jedi, s katerimi se z enim obrokom vse pokvari, kar je dobrega naredilo sedem rednih, preprostih dni. Prav tako skrajno škodljivo je vse sladkanje s sadjem, zlasti ob popoldnevih, če sadje ni bilo prej parjeno ali pečeno.
Pšenični kruh, kot na primer dobro pečene žemlje, čista voda, mleko brez maščob, sveže mesne juhe z zelišči, kot sta žajbelj in timijan, sladka repa, hren ob zmernem uživanju govejega mesa, tu in tam jagnječja ali telečja pečenka, potem včasih tudi malo vina zaužitega z vodo - to so pogoji za zdravo telo, kot včasih tudi koruzna kaša, zakuhana v mesno juho. - Vse drugo pa je strup za tovrstne človeške narave, zlasti še, če so zaradi lekarn že zelo oslabljene!
To je vsega upoštevanja vredna naravna dieta. Nadalje takim naravam škoduje vsaka ohladitev. Pač pa je zanje priporočljivo stalno gibanje, seveda zmerno in s ciljem. Spanje podnevi kot tudi toplo kopanje, pa za take narave prinaša telesno smrt!
Glej, Moj ljubi A.H.W., take narave je tvoja žena in trpi po lastni krivdi. Če bo vse to upoštevala in zaupala v Mene, potem se ji bo stanje lahko izboljšalo; drugače bo pa bolehala vse življenje. Še vedno je vsa slabotna in Mi nikoli popolnoma ne zaupa, temveč se pogosto skoraj bolj boji svojih sorodnikov kot Mene in še zelo ceni posvetne odnose, kar absolutno ni primerno za tiste, ki sem jih Jaz izbral!
Če boš to upoštevala, ti bo bolje, sicer pa še dolgo ne. - Rad bi rekel Moj Amen. Ampak pri tem gre za tvoj Amen. Razumi to!

23. Namigi za zdravljenje obsedenke
J. L. 2. 5. 1842
A) O Gospod! Ali smem F. G. na željo njene matere in njenega zdravnika St. zamakniti v magnetno spanje. Ali sem naredil prav, da sem v njej prebivajočemu demonu v Tvojem najsvetejšem imenu ukazal, naj se umakne iz nje in naj nikdar več ne pride vanjo? Ali smem ponoviti to zaklinjanje?
Gospod: »Poslušaj, Moj ljubi A.H.W.! Že pri prvem vprašanju sem ti Jaz vendar v zadostni meri razložil, kako je s to bolnico in kaj ji lahko pomaga. Zakaj sedaj sprašuješ za nekaj drugega? Ali meniš, da ji bo lahko pomagalo kaj drugega? Saj lahko poskusiš, kar razmišljata ti in posvetni zdravnik St.; glej pa, da ti sam in tvoja hiša ne bosta utrpela škode! Saj ne poznaš sedanje svobode in zvijačnosti duhov!!
Glej, tvoja volja, ravnati v nasprotju z Mojim nasvetom, misleč, da je to nekaj dobrega, je pred vrata tvoje hiše privabila že dva groba duhova. Pazi, da ne bosta zanetila požara v tvojem razumu in tvoji vedoželjnosti! Zakaj v tem požaru bi bilo hitro uničeno vse, kar sem Jaz doslej mukoma zgradil v tvojem srcu.
Duhova pa izgledata tako: eden je sivo peščena stara vojna tvorba, ki te skuša ujeti v svoje peščeno bistvo. Drugi in hujši je orjaško stekleno oko, enako velikemu sodu, ki se je privalil pred vrata tvoje hiše; to oko strelja požare iz svoje zlobne sredine in se že tri dni in noči muči s tem, da bi zadel center tvojega razuma; zato se Me vendar trdno oprimi, sicer boš utrpel škodo pri samem sebi!
Ali pa misliš, da bo uspavanje tej bolnici prineslo mir? - Lahko se zgodi, če bi jo Jaz za nekaj trenutkov izpustil, da bi vas demon preslepil, zato da bi potem nastopil še z večjo trdovratnostjo in se ne bi več umaknil! Ali ne veš tega, da se mora tako imenovano magnetno gladenje izvajati samo v bolezenskih krizah, nikdar pa ob popuščanju bolezni; če se izvaja ob popuščanju, to kmalu spet izzove ali očitne ali prikrite krize, od katerih so prikrite hujše kot očitne. Poglej, tako imenovano niagnetiziranje bo tu prineslo malo sadov, ker ga bolna F. med krizo sploh ne bo prenesla; ob popuščanju pa ji bo malo koristilo; zakaj - sem že povedal.
Saj sem v dekličino srce vendar že položil, kar ji lahko pomaga. In to je že tudi glasno izgovorila. In tebi sem v prejšnjem sporočilu tudi razločno pokazal. Zakaj torej temu v živi veri ne sledite? Ali naj morda Jaz pristanem na nasvet vašega posvetnega zdravnika? O, tega ne bom storil! Glej, to je tudi kamen spotike, na katerem pade posvetna modrost in ji strašansko spodleti. Ta naj tu le izve, kaj zmore! Z Menoj tudi pravi zdravnik lahko vse doseže s polnim blagoslovom; brez Mene pa ničesar!
Če bi zdravniki dvignili svoje roke k Meni in jih potem polagali na bolnike, bi tem bilo kmalu bolje. Tako pa drgnejo najprej njihovo čelo namesto prsi in potem polagajo gosje pero na kos papirja in čečkajo po njem s svojo latinsko in grško učenostjo, namesto da bi blagoslavljajočo roko položili na bolnika, polni vere in zaupanja v Mojo moč in pomoč. Ali se bolnik tako sploh lahko kdaj popolnoma pozdravi?
Glej, dekle se že posmehuje zdravnikom; to je zanjo dobra stvar. Zato pusti, naj zdravniki le delajo in ugibajo! Zdravnik L. pa naj moli in potem v Mojem imenu položi roke nanjo, vendar pa ves čas ne sme kaditi tobaka! Dosegel bi dober učinek, ampak le v veri v Mene Samega, sicer pa sploh ne! Tako imenovani eksorcizem, ali bolje pomoč z besedo in vero, sem že tako in tako oznanil kot edino sredstvo, ki pomaga. Zakaj pa potem ni bilo uporabljeno? Tudi druga blažilna sredstva sem vam oznanil; kdo pa jih je uporabil z živo vero v Mojem imenu?
Bilo bi še veliko naravnih blagoslovljenih sredstev, ki bi vsa v Mojem imenu lahko prinesla ogromno olajšanje; toda kdo bi jih pa hotel uporabiti, ker niso v skladu z latinsko učenostjo zdravnikov? Glej, zato je tu zares nekoliko težko dobro svetovati, ker se nihče ne more in noče ravnati po nasvetu - zaradi sveta in zaradi latinske učenosti zdravnikov. Pustimo torej zdravnike, naj se tu prepirajo med seboj, ob pravem času pa bom Jaz tako ali tako storil, kar bo prav.
Tebi, Moj ljubi A.H.W. pa pravim: Ne pihaj tja, kjer te ne peče! Pusti pihati le tiste, ki jih že strašansko peče. Če te bo pa peklo, potem pihaj tudi ti, in tedaj bom Jaz blagoslovil tvoj dih, da boš sposoben na lahek način umiriti svoj požar. Če pa že absolutno želiš biti dober sozdravnik, tedaj delaj dobro na tihem, da ti za to nihče ne bo dolžan zahvale. Potem bom Jaz rad uslišal tvojo vere polno molitev in to je tudi najučinkovitejši »eksorcizem«!
Ne reci: »Hudobni duh, zapusti jo!« - temveč reci: »Dobri Oče, pomagaj ji!« - na ta način boš prav prosil in molil in Jaz bom potem pozdravil pravo bolezen na njej in v njej! Če bi ti bil že docela prerojen in tako tudi že popolnoma eno z Menoj, bi ji pač lahko rekel: »Zapusti jo v imenu Gospoda Jezusa Kristusa!« - in moralo bi se zgoditi po tvoji besedi. Ampak s teboj še ni tako. Zato zaupljivo in v vsej ponižnosti in ljubezni svojega srca moli za to in v pravem trenutku se bo že zgodilo to, kar bo najboljše. - Amen.«

B) O najsvetejši, najljubeznivejši Oče! Poglej mojo veliko zadrego, v kateri sem se znašel glede F.G., ker njena mati (kateri sem pred enim mesecem iz ljubezni do bližnjega, v zaupanju na Tvojo Božjo pomoč, obljubil svojo magnetno pomoč) in oba zdravnika zdaj vztrajata pri tem in me resno silita, naj magnetiziram dekle, in sicer že jutri! - O Gospod! Saj nočem biti niti najmanj nezaupljiv do Tvojega najsvetejšega nasveta ali nepokoren Tvoji nadvse sveti volji; toda po drugi strani nočem, da bi se zaskrbljeni materi in zdravnikoma, ki sta v zadregi, zdel neizprosen, brezčuten in krut, če odrečem, da bi storil to, kar sem žal obljubil, ne da bi vprašal Tebe. O Gospod! Prav ponižno in goreče Te prosim, da mi pri tem milostno pokažeš izhod, kajti Tebi ni nič nemogoče! Na ubogem bolnem dekletu naj se zgodi Tvoja najsvetejša volja! Amen.
Gospod: »Glej, to so posledice, če se v vsakem trenutku ne posvetuješ raje z Menoj, preden kaj storiš, posebno še v času, ko so vrata k Meni tako na široko odprta. Zdaj pač že tretjič sprašuješ glede ene in iste točke; vendar pa ti ne glede na vse to, ne morem reči drugega kot to, kar sem ti v tej zadevi povedal že dvakrat! Če se pa že nikakor ne moreš izogniti zahtevam te družine, lahko vendar narediš poizkus, da bi sebe in zdravnika prepričal, da »ležijo Moje poti globlje kot vsa posvetna učenost«. Pozneje pa ti bo pokazano, kako daleč seže Moj nasvet in kako daleč zahteve sveta!
Recimo, da bi tako imenovano magnetno zdravljenje deklici vsaj na zunaj za nekaj časa dobro delo, ali misliš, da bi bila bolezen s tem odstranjena? Ali pa tudi veš, kako dolgo bi trajalo in kakšen bi bil morda povratni učinek na tebe? Glej, tudi to moraš spoznati z izkušnjo. Če pa zdravljenje mogoče vendarle ne bo obrodilo sadov, kaj boste pa potem naredili?
Glej, tako imenovani magnetizem bi pač prinesel nekako naravi primeren boljši učinek, če bi bil ob prvem pojavu te bolezni uporabljen z vero, ne pa zgolj »umetno«, ko je bila narava še prosta. Kaj bo pa sedaj storil s telesnim organizmom, ki je natrpan z zdravili? Glej, tu bi bilo treba najprej izmagnetizirati zdravila, preden bi to zdravljenje sploh lahko začelo dobrodejno učinkovati. Glej, za odstranitev te bolezni je potrebno zelo veliko močnega magnetizma!
Magnetno zdravljenje nadalje prinese dober, izdaten in krepilen učinek samo v slabih živcih, ki jih je načela nekakšna lakota. Kakšen učinek bo pa prineslo, kjer so živci že tako ali tako prenapeto nasičeni, razen nekaj živčnih parov za očmi in očesnimi vekami, ki so pa z ostalimi živci telesa samo preko možganov v zelo neznatni povezavi? Iz tega vzroka dekletu tudi tako [samo oči vključujoče] zdravniško zdravljenje dobro dene, medtem ko jo mora splošno zdravljenje nujno boleče razburiti; razen če bi kdo razumel in bi jo negativno zdravil; to zdravljenje bi ji sicer dobro delo, vendar ne ozdravilo, temveč samo oslabilo kot pri močnem odvzemu krvi. - Glej, vse to boš šele sam spoznal!
Povem ti pa še to glede nepovabljenega gosta, da se tudi lahko zgodi, da se bo le-ta kmalu potuhnjeno umaknil in boste mislili, da se je dekle popravilo. Resnica bo pa daleč od tega! Kajti ob taki priliki takšni duhovi tudi rečejo: »Odloženo, še ni opuščeno! Če me ne pustite na strehi, se bom pa zavlekel v klet in bom tam čisto tiho nastavljal mine, da se vam bodo naježili lasje v času, ko vas bom spet pozval na dvoboj ! « - Ali razumeš to?! To je svetu sicer popolnoma tuje in če bi mu hotel povedati, nad-vse smešno in neprijetno; vendar pa zaradi tega v naravi stvari niti za las drugačno! Glej, v tem pogledu bo pač malo koristil tako lokalni magnetizem kot tudi splošni magnetizem! Osnovno zdravljenje Mi pa ni treba še enkrat navajati!
Če pa se že absolutno treba magnetizirati, zakaj le-tega ne naredijo plačani zdravniki ali pa ukažejo, naj po njihovih navodilih to stori nekdo od njihovih podrejenih - tako kot po njihovih brezskrbnih navodilih v lekarnah naredijo zdravila in kirurg namešča pijavke, pušča kri in prileplja obliže ali amputira ude? Ti nimajo časa in premalo jim je to donosno. Skratka, ker si se brez predhodnega posvetovanja z Menoj enkrat že lotil stvari, lahko narediš poizkus. Zaradi tega se ne bom razjezil nate; kajti Mojega nasveta ti ni treba imeti za določen zakon.
Moja pomoč pa ne pride od danes na jutri, temveč glede na živost vere, zaupanja in prave ljubezni do Mene! - Razumi tudi to. Amen.«

24. Zdravilni namig ženskemu spolu
J. L. 14.2.1847
In zdaj zapiši besedico za sestro male hišne Marte, ki se imenuje Al-e! Od tebe, ljuba Moja Al-e ne zahtevam nič drugega kot ljubezen. Glej, lepi so všeč tudi Meni; in ti si lepa, zato si Mi tudi nadvse všeč. Ampak pri tem ne smeš razumeti svojega telesa, temveč samo svoje srce, ki je do Mojih ubogih bratov in sester zelo lepo, kar Mi je pri tebi nadvse všeč.
Nekaj pa vendarle imam proti tebi in to je, da si glede svoje zunanjosti včasih nekoliko nečimrna in se rada lepotičiš in lišpaš. Glej, takšne vrste srobot mora iz telesa, sicer sčasoma zagreni srce. In zagrenjeno srce ne mara sprejeti Moje ljubezni! - To moraš povsem odložiti, kot si že odložila zares precejšen del, potem boš pa popolnoma primerna za Mojo ljubezen.
Tudi s frizersko umetnostjo se ti ni treba preveč ukvarjati! Glava, ki je preveč zapletena s kitami, je večinoma izvesek srca in kaže, da je največkrat tudi to tako zapleteno kot glava s svojimi kitami.
Kot tretje pa bi tebi, Moja najljubša dušica, rad še nekaj rekel: Ker si še prav mlada in naravno nežna in bujna, se izogibaj prepihu in nikdar ne sedaj preblizu okna in nikdar ne boš dobila izpuščajev, niti na obrazu telesa niti na obrazu tvoje lepe duše. - Vse to ti Jaz ne želim samo za rojstni dan tvojega telesa, ampak za tvojo celotno življenjsko dobo. Potem boš vseskozi Moja ljubljenka in Jaz tvoj ljubi, sveti Oče, v času in v večnosti. Amen! To govorim v vsej Svoji nežni ljubezni do tebe. - Amen.

Konec tretjega dela

Prijava na prejemanje novic