Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Človekova slutnja o Jezusovi prisotnosti 

7 Roklus je odgovoril: »Poslušajte, prijatelji! Človek je pogosto bli­zu velikega dogajanja in s svojim razumom ter marsikdaj tudi s svo­jimi očmi in ušesi ne zazna, kaj vse velikega in izjemnega je že blizu njega, zato pa ima v srcu poseben čut, ki ga imenujemo slutnja. Če je človek, ne da bi vedel, povsem blizu nečemu izredno dobremu, kar mu prinaša srečo in blagoslov, bo srce ob slutnji tega postalo vedro in veselo, drugače pa žalostno in potrto.« Vprašajte torej svoj notranji čut slutnje! Kako je naravnan? Kaj čuti vaše srce?«
8 Govorec je dejal: »Vsaj meni se zdi veselo, kot da bi bil najbolj Vzvišeni in Najsvetejši prav blizu nas ali celo v tem gostišču! Čutim torej posebno veselje, čeprav s sopotniki vred nimam niti najmanj­šega razloga, da bi bil veselega srca; kajti že jaz sem po dolgem poto­vanju pripeljal sem štiri mrtve otroke v upanju, da bodo oživljeni, in na to sem zaman čakal kar dva meseca! Iz lahko razumljivih razlogov torej moje srce ne more biti veselo in vedro. In kljub temu smo vsi že od zgodnjega jutra nenavadno vedri in veseli in se ne moremo znova žalostiti. Da, v srcu se mi celo zdi, kot da bi mi kdo obljubljal, da bom svoje štiri otroke žive popeljal nazaj v Kahiro!«
9 Oglasili so se še vsi drugi: »Tudi mi občutimo enako, in zdi se nam, da je tako, in da drugače niti biti ne more! Toda če je že naše srce tako zelo radostno, nas, o mojster, ne zadržuj več, in nam raje povej, kje je zdaj Vsemogočni osebno! V duhu, to še kot stari judje dobro vemo o Bogu Abrahama, Izaka in Jakoba, je navzoč vsepov­sod, vse vidi in vse sliši, ve za vse, vse ustvarja in ohranja. Da pa je On sam po starih prerokbah zdaj v človeški podobi med ljudmi te zemlje in jim izkazuje veliko dobroto, bi radi - sicer žal ves čas veli­ki grešniki pred Bogom - starega Stvarnika in Očeta nas ljudi, tudi videli s telesnimi očmi in z umazanimi ušesi slišali Njegov očetovski glas, da bi lahko doma vsem ljudem povedali: 'Videli smo Boga in govorili z Njim in iz Njegovih ust smo slišali Njegovo voljo, po kateri naj bi se ravnali in živeli vsi ljudje!' - Povej nam, ti veliki mojster in predstojnik tega starega slovitega čudežnega zdravilišča, je Ta, čigar ime ne more izgovoriti noben človeški jezik niti jezik vseh angelov, morda celo v naši bližini?«

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 8, 204,7-9