Prehranjevanje in zdravje

2. Prehranjevanje

V. J. Ev. X/209

Vse, kar želodec sprejme za prehrano telesa, ni tako mrtvo, kot izgleda. Kajti vsaka hrana je sestavljena iz treh delov; iz grobo materialnega, eteričnega in substancialnega. Materialni del jedi je tisti, ki se ga da videti in čutiti in se v ustih in nosu čutilom razodeva s svojim okusom in vonjem. Ko jed in pijača dospeta v želodec, se tam tako rekoč drugič prekuhata. Pri tem se razvijeta dva glavna sestavna dela, od katerih se grobi ma­terialni s krvjo prenaša v prehranjevanje telesa, njegovih udov, notranjih organov in mišic povsod tja, kjer so telesne celice potrebne okrepitve.

Snovno finejši sestavni del hrane se izloči šele v spodnjem delu želodca, ki je predeljen na dvanajst predelkov. Tu se s po­močjo lastnega procesa vrenja eterična snov zaužite hrane iz­loči iz snovnih celičnih ovojev in služi za poživitev živcev in jo zaradi tega lahko imenujemo »duh živcev«.

Izredno fini eterični del pa, ki predstavlja pravo substanco vsake materije, se (po zaključnem procesu vretja) skozi vranico po posebni poti vodi v srce in od tam popolnoma prečiščen pre­ide v človekovo dušo. Tako torej tudi duša od vsake zaužite hrane potegne nase to, kar ji je sorodno in se s tem hrani in krepi v vseh svojih, snovnemu telesu popolnoma podobnih, posamez­nih delih. (Od tod tudi vpliv načina prehranjevanja na kvalitete človekove duše! Izd.)

Ko jedi to, kar je pomembno, oddajo telesu, živcem in duši, se nečisti del zaužite poživljajoče snovi izloči iz telesa po dveh naravnih poteh. Če pa je človek postal uživač in nezmerno uživa hrano, tako jedi kot pijačo, zaužitega ni več mogoče predelati in izločiti v rednem prebavnem procesu. Zaradi tega še mnogo neizločenih poživilnih delov za telo, živce in dušo prehaja v črevesje in v druge dele preko jeter, vranice in ledvic v sečni mehur, kjer ponovno povzročajo vrenja, iz katerih se polagoma razvi­jejo različne bolezni telesa in duše. Z neštetimi tisoči poslastic, s katerimi ljudje danes polnijo svoj želodec, se veliko število takih neprevretih substanc (na drugem mestu imenovanih na­ravni duhovi, ker je ves substancialni del hrane duhoven! Izd.) pogosto polasti celega človeškega telesa. Te se potem med seboj neprestano borijo in ta boj človek uspe nekaj časa miriti samo tako, da se zateče k znanim zdravilnim rastlinam in koreninicam in z njihovo pomočjo utiša nagnjenje notranje dušne substance k

revoluciji. Toda takšno zdravje nikoli ne traja dolgo in le, če bi  človek tako kot nekoč ostal pri preprostem in zmernem prehra­njevanju telesa, bi tudi spet ostal zdrav do visoke starosti, tako kot je bilo to v prastarih časih.

 

6. Najpreprostejša, najčistejša in najbolj zdrava hrana

V. J. Ev. X/210

Gospod označuje kot zdravo mesno hrano: Ribe dobre vrste, ki se zadržujejo v čistih vodah in so pripravljene na enostaven način, kot smo jih jedli mi, so najbolj zdrava hrana za človeško telo. Pečeno ali kuhano, uživajte samo meso nekaterih piščan­cev in golobov, potem zdravo in čisto goveje meso, kot tudi meso koz in ovac, popolnoma brez krvi; pečeno je boljše kot kuhano. Krvi živali naj nihče ne uživa.

Kjer nimajo rib, tam je najbolj zdrava hrana za človeka pše­nični in ječmenov kruh, tako kot tudi mleko zdravih krav, koz in ovac.

Med stročnicami spada na prvo mesto leča, za pripravo moč­nika pa velika perzijska pšenica (ali tudi turška pšenica - pri nas znana kot koruza in iz nje polenta, op.prev.).

To je in ostane za človeka najpreprostejša, najčistejša in najbolj zdrava hrana. Vse drugo, zlasti če se uživa prekomer­no, je za človeka škodljivo, posebno če ni pripravljeno na takšen način, da se povsem izločijo zli naravni duhovi.

Užitno sadje mora biti prvič popolnoma zrelo, kakršno potem tudi zmerno uživajte. Vendar pa je bolj zdravo kuhano, pečeno ali posušeno kot surovo, ker s kuhanjem, pečenjem in sušenjem spravite iz njega slabe in še neprevrete naravne življenjske du­hove. Enako je tudi s koreninami.

 

7.  J.L. brez datuma

d) Gospod: »Poslušaj ti, Moj ljubi in zelo pridni prepisova­lec Mojih ljubezenskih darov za duha, srce in razum - vedno se pritožuješ zaradi različnih šibkosti svojega mesa. Enkrat tvoja glava ni v redu, drugič noge, včasih tudi tvoj želodec, katerega ­večkrat obtožuješ nekakšne neumnosti. Ampak glej, to ne more biti drugače; kajti še vedno si mali uživač in vsevprek piješ pivo in vino, k temu ješ enkrat to drugič ono, kar ti ravno v tistem trenutku zadiši. Ali pač meniš, da to koristi tvojemu telesu? O, nikakor ne. Vse to je strup za tvoje že nekoliko priletno telo.

Če hočeš biti prav zdrav in doživeti starost, se lepo pridno drži hišne diete! Doma si zvečer naroči preprosto večerjo, ki ti bo teknila, toda niti prekislo niti preveč osoljeno. Pri tem lahko za­užiješ tudi malo vina z vodo in se pred tem nekoliko sprehodiš na prostem. Tako boš ostal zdrav in krepak. Ob lepih dnevih se kdaj pa kdaj lahko odpraviš tudi kam, kjer je dobro vino; ogibaj pa se pivu, tej ničvredni pijanski čobodri! Kajti to ima vse slabe lastnosti, samo nobenih dobrih, še posebno v tem sleparskem času, v katerem sta hmelj in slad popolnoma pokvarjena.

Ampak ne samo za telo, temveč še veliko bolj za dušo in duha, je večerno pirovanje v gostilnah ob pivu in tobačnem dimu nad­vse škodljivo, ker pri tem s slabo hrano v telo zaidejo različne zle specifike, ki potem pomračijo dušo in telo.

Temu se pa pridruži še zemeljska noč, ko v zračni prostor Zem­lje prodre najslabša psihična specifična sodrga, ki, kjer je le mo­goče, na mah prežame meso in dušo onesnaži z različnim zlom in jo neredko napolni z nečistimi mislimi in poželenji.

Glej, Moj ljubi N.  Jaz sem tudi telesni zdravnik. Če boš ubogal Moj nasvet, potem boš vedno zelo zdrav in močan na telesu in v duši, in tvoj duh bo lahko obvladoval tvojo dušo.«

 

V.J.Ev. I/38 (17)

JM 252 (3)

f) Poskrbljeno je bilo tudi za dobro pijačo, ki sta jo Jožef in Marija pripravila iz vode in limoninega soka, čemur sta prime­šala malo medu.

 

V.J.Ev. X/240

g) Gospod: »Človek naj ne uživa mesa zadušenih živali, kot je to v navadi pri nekaterih poganih, ker v krvi živali delujejo določeni nečisti naravni duhovi, ki so za človeško naravo toliko kot strup in zato onesnažijo kri tudi pri človeku in ga zelo kmalu naredijo bolnega in ga onesposobijo za  druge posle.

Poglej, ko je vino dovrelo in se očistilo vseh nečistoč, ga vsa­komur lahko kar najbolj priporočim za njegovo notranjo in zu­nanjo telesno okrepitev! Če pa kdo pije novi mošt, iz katerega se nečisti naravni duhovi zaradi vretja še niso umaknili, je ta pijača za človeka škodljiva. Zato naj pije samo staro ter čisto vino in mošt toliko časa pusti stati, dokler se primerno ne izčisti in bo staro najmanj dve do tri leta.«

 

B 11/22 (12 in 17)

h) Gospod: »Srečni ste vsi, ki kot otroci hvaležno jeste kruh iz Moje roke. Toda neizrekljivo srečen je tisti, h kateremu pridem kot gost, zato ker ima za Mene v svojem srcu stalno priprav­ljeno mizo in na njej slastno jed in ne dopusti, da bi na Mojem ognjišču pojenjal ogenj. Zares, če pridem nepričakovano in najdem Svojega gostitelja v polni aktivnosti pri Mojem ognjišču v Moji koči - pravim Jaz: Njegovemu plačilu in njegovemu ve­selju ne bo nikdar konca!«

Gospod: »Komurkoli boste dajali jed in pijačo v Mojem ime­nu, temu boste dali tako, kakor da bi Meni Samemu pripravili hrano! Jaz pa bom na to gledal naklonjeno in vas zato blagoslav­ljal, kot bi Jaz Sam použil hrano.«

 

10. O kajenju tobaka in drugih neumnostih

Ze. 59. pogl.

Gospod: »Pravim vam, in to lahko sprejmete kot zanesljivo: Večina bolezni pri ljudeh izvira iz njihovega peklenskega pre­bivalstva, kateremu sami utirajo pot v svoje meso in mnogi že v mladosti pričenjajo šolo za pekel. Da pa nikakor ne bi opazili, da v svojem mesu nudijo  prebivališče tujim gostom najbolj uma­zane vrste, ti duhovi skušajo čimbolj čutno naravnati ne samo meso svojih hišnih gospodarjev, temveč vplivajo na dušo tudi na ta način, da tej začnejo zelo ugajati raznovrstne posvetne stvari.

Te posvetne stvari so [predvsem]: »Moda!« - Mično meso mora biti odeto po modi, lasje skodrani, v kožo morajo biti vtrta dišeča mazila. In pri moških ne sme manjkati peklenski ustnik za cigare, in marsikateri mladi modni tepec neredko pokadi, če le ima kaj denarja, v enem dnevu toliko, da bi bilo od tega mo­goče kupiti dovolj kruha za deset revežev.

Ali pa tudi veste, kaj pomeni ta moda kajenja? Hudobni pre­bivalci se trudijo, da bi dušo že v telesnem življenju navadili na peklenski dim in smrad, da se po izstopu iz telesa ne bi takoj za­vedla svoje smrdljive družbe in tudi ne bi prehitro občutila, če jo bo ta podla družba čisto neopazno vodila v tretji pekel.

Iz tega pa lahko spoznate, zakaj sem večkrat nasprotoval skraj­no odvratnemu kajenju tobaka.

 

11. Napotki za dieto

J. L. ZSS stran 18

  Na splošno: Rednost v vsem, pri jedi, pitju, spanju, kopanju, umivanju in izhodih. Posamezno: vzdržnost od vseh kislih in začinjenih jedi in pijač in še zlasti od piva in kave. Če bi se še kje dalo dobiti čisto pivo iz ječmena ali hmelja, zmerno uživanje tega ne bi bilo ravno škodljivo, četudi ne ravno zdravilno, če­prav vsebuje samo lastnosti lenobnosti in specifično melanholi­jo. Toda takšno pivo, kot je to zdaj skoraj splošno razširjeno, ne hrani in ne ugasi žeje, temveč samo omami in je pravi strup.

In kava je zdaleč najslabše, kar si je človek izbral za uživanje iz rastlinskega sveta. Ta sad je ustvarjen zgolj za konje, osle, ka­mele in dromedarje in za tovrstne živali na Zemlji in jih poživlja in krepi njihove živce. Pri ljudeh pa, ki ga uživajo, to strupeno zrno deluje ravno nasprotno; pri njih izredno pokvari kri in raz­vname genitalije. In nič drugega kot ravno kava naredi telo - po­sebno žensko - ne dovzetno za zdravilno medicino.

Svežim močnatim jedem [iz testa], ali v juhi iz čistega in zdra­vega mesa ali tudi kuhanim v svežem, dobrem, ne premastnem mleku, zmerno užito, morate dati prednost pred vsemi drugimi jedmi. Lahko pa uživate tudi druga živila, z izjemo fižola in leče, na primer koruzno pšeno, pripravljeno na vodi ali mleku, kot juha ali kaša, dobro kuhan riž kot mehka kaša, tudi prosena kaša v juhi ali mleku. Tudi dobro kuhano meso ne škoduje, uživati pa ga morate s kuhanim sadjem, jabolki, hruškami ali slivami in sicer zmerno, kajti meso vsebuje dušne specifike bolj grobe in podrejene vrste. Z uživanjem sadja se le-te omilijo in takšna jed koristi tudi bolnim.

Dušne hranilne specifike užitnih rastlin (zelenjave) in korenov (tudi krompirja) so še mnogo bolj nečiste kot tiste v žival­skem mesu in se jim je treba v času medicinskega zdravljenja izogibati.

 

12. Gospodov zgled pravilnega prehranjevanja

V. J. Ev. X/210

Gospod: »Če hoče človek ostati popolnoma zdrav na telesu in duši,  naj ga od otroštva dalje zmerno hranijo s čisto jedjo.

Poglejte Mene! Jaz sem po telesu tudi človek, jem in pijem pa vedno le eno in isto jed in žejo ravno tako tešim s čistim, dobrim in zdravim vinom - toda vedno s pravo mero in namenom. In kar sedaj uživam pred tvojimi očmi, to sem užival že v svojih otroških letih, enako kot tudi večina Mojih apostolov, ki so bili skoraj vsi ribiči in so živeli od rib. Za presežek ujetih rib so do­bili denar in so si za to kupili potrebno obleko, kruh, sol in tudi vino, ki so ga uživali zmerno z vodo. In zdaj jih vprašaj, ali je koga od njih kdaj mučila kakšna bolezen, razen enega, katerega pa ti ne bom natančneje označil.

Pravim ti: Če bi ljudje ostali pri hrani, ki jim jo je oznanil pre­rok Mojzes, tedaj zdravniki pri njih nikdar ne bi imeli opravka

 

13. O vegetarijanstvu

G. M. 12.9.1870

Vsak nenaraven način smrti je nasilen poseg v življenje živali, ki sem ga Jaz organiziral, in tako pri tem dejanju pride do raz­kroja številnih specifik, ki so ob mirnem življenju živali brez škode spale vezane v njenem telesu in krvi. Z nasilno smrtjo se kri in meso živali spremenita. Pride do procesov, ki se potem deloma odpravijo s prečiščevanjem z ognjem med kuhanjem in pečenjem, vendar se nikoli povsem ne uničijo. Zato se človeško telo, čeprav ne kar takoj, takšni hrani lahko zahvali za določene bolezni, ki se posledično pojavijo, posebno če gre za živali, ki so izdihnile svoje življenje ob gonji in strahu skrajno vznemirjene.

Še globlji vzrok v zvezi z uživanjem mesa je v tem, da so živali različnih vrst enako različne narave kot ljudje. Obstajajo miro­ljubne in zlobne, prepirljive in dobro dušne živali. Da mora biti [glede na to] tudi meso strašansko različno, se razume samo po sebi.

Kdor se torej lahko vzdrži uživanja mesa ali ga uživa kolikor se da zmerno, se na ta način zavaruje pred mnogimi duševnimi specifikami ali elementi, ki jih kdo drug nepremišljeno trpa v svoj želodec. Kar pa se tiče njegovega duha, pridobi samo toliko, da prvi svoji duši nudi zdravo telo, medtem ko se drugega lažje lotijo bolezni in neprilike, vzroka zanje pa si ne zna razložiti.

Če ste polni lepega sočutnega duha in živali nočete vzeti življe­nja samo zato, da bi njeno meso spremenili v svoje lastno, delate dobro. Kajti človek ne sme delati nasprotno od vsega tistega, o čemer je kot duhovno bitje prepričan, ker to lahko samo škodlji­vo vpliva nanj. Ni pa zaradi tega potrebno čisto prepovedati uži­vanja mesa in ga pregnati iz človekove prehrane. Če bi Jaz hotel kaj takega, bi vendar vašo telesnost lahko uredil tako, da ne bi prenesli drugega kot samo travo in zelenjavo ali rastlinske snovi ali sadeže, tako kot vol, osel, konj. Ker pa sem človeka naredil za gospodarja sveta, sem mu dal telo, ki mu daje sposobnost, da lahko živi v vseh podnebjih in od vseh proizvodov.

Ker je samoumevno škodljivo vse, kar je preveč, je človek po­leg sposobnosti, da vse uživa, prejel razum, da v tem pogledu ohrani pravo mero in namen. Dal sem mu sredstva in sposobnost [da vse uživa], pri tem pa sem hotel [v njem] tudi položiti temelj za to, da kroti svoja poželenja in strasti in želodca ne razglasi za svojega boga! To krotenje, ki Mi je duhovno prvo [najpomemb­nejše], je tudi osnovni princip vašega vegetarijanstva. Z bojem krepi vašo dušo, ohranja vaše telo ob zmerni prehrani zdravo, da na ta način kot dobro orodje služi duši!

 

14. O mesni hrani

V. J. Ev. V/239

Gospod: V sili lahko ješ meso vseh živali in dobro ti bo služi­lo. Kajti vso hrano, ki jo mora človek zaužiti v stiski, Jaz očistim - pri tem mora človek edino upoštevati še večjo zmernost. Meso prašičev je dobro; zaklana živali pa mora dobro izkrvaveti, potem jo je treba za sedem dni položiti v sol in kis s timijanom. Nato jo vzemite iz te salamure, dobro obrišite z laneno krpo in za nekaj tednov obesite v dim, ki prihaja od dobrega lesa in zelišč, dokler popolnoma ne otrdi in se posuši. Če ga potem hočete uživati, ga zavrite v tekočini iz polovice vode in polovice vina s timijanom in peteršiljem in tako boste na mizi imeli dobro in zdravo živilo; vendar morajo biti te živali zaklane vedno pozimi.

Kot s prašiči pa morate ravnati tudi z drugimi nečistimi žival­mi, da njihovo meso ob zmernem uživanju ljudem ne bi škodo­valo. Tako kot s kopenskimi živalmi, je enako tudi z različnimi vrstami ptičev in mnogovrstnimi živalmi velikih morij !«

 

B      = Božje gospodarjenje
G.M. =  Gottfried Mayerhofer
V.J.Ev. = Janezov veliki evangelij
Ze. = Zemlja in luna
J.L. ZSS = Zdravljenje s sončno svetlobo
JM = Jezusova mladost
J.L. = Jakob Lorber