Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

“Prišel je v Svojo lastnino, a Njegovi Ga niso sprejeli.” (Janez 1,11)
“Pilat je odvrnil: “Kar sem napisal, sem napisal!” (Janez 19, 22)
Dne 8. januarja 1844, zvečer 

1 Izberite neko poljubno besedilo, kakor zadnjič; torej storite to prosto!
2 “Prišel je v Svojo lastnino, a Njegovi Ga niso sprejeli.” - Pilat je odvrnil: “Kar sem napisal, sem napisal!”
3 Besedili sta izbrani dobro in pravilno ter označujeta zadevo na las natančno že na prvi pogled, kakor se imate navado izraziti.
4 Kdo je prišel v Svojo lastnino in Ga Njegovi niso sprejeli? Kdo je ta “On”, je upam znano; Njegova lastnina so ljudje, kakršni naj bi bili v redu, katerega sem ustvaril iz sebe, namreč dejavni v ljubezni do svojih bratov in polni ljubezni ne resnobe proti Bogu, njihovemu Stvarniku.
5 “Toda Njegovi Ga niso sprejeli.” - Njegovi so tisti, katere je vzgajal od samega začetka dalje v glavnem zase, jim vedno pošiljal učitelje in preroke ter jih čudežno usmerjal in vodil.
6 Zakaj Ga potem niso sprejeli? - Ker je učil o pravih poteh dejavne ljubezni k večnemu življenju; Njegovi pa so bili prijatelji lenobe, prijatelji udobja in prijatelji vladanja ter veličastja, kar se ne ujema z naukom o blagi ponižnosti in dejavni ljubezni.
7 Govorili so: “Saj imamo Mojzesa in preroke, ki jih prebiramo; kaj še potrebujemo poleg njih? Kaj nam je treba Tebe, ki oskrunjaš soboto in zaničuješ Mojzesa in preroke, ker se ne ravnaš po njihovih pravilih? Mar še ni dovolj, ako beremo Zapise, jih proučujemo in pišemo o njih metrske razlage? Katero drugo Boga bolj dostojno dejavnost hočeš od nas? ”
8 “Mar ni Bog duh, čigar bitja si ne smemo predstavljati s podobo? Kako Ga naj spodobneje častimo in slavimo, kakor da Njegovo besedo, katero je govoril ob sodelovanju srednika Mojzesa in prerokov, neprestano beremo od začetka do konca in jo razlagamo sami sebi in drugim, da bi mi vsi vedno jasneje in čisteje razumeli Boga v Njegovem hotenju? ”
9 “Kaj bi rad naredil iz sebe? Abraham je naš oče in imamo Mojzesa in preroke; si mar Ti več kot oni? Kaj nas hočeš učiti, česar nas ne bi bili učili že oni?”
10 Kaj je dejanje človeške ljubezni v očeh Boga? Nič drugega kot prazna misel. Človek ne more storiti ničesar; kajti samo v Bogu biva vsa moč dejavnosti. Torej si goljufiv učitelj in si krivi prerok ter hujskač ljudstva!”
11 “Od A do Ž imamo Zapise v naših glavah; mar ni to dovolj dejavnosti? Ali pa naj ne bi proučevali Zapisov in s tem zaničevali sveti dar, ki nam ga je odredil Gospod Bog Sabaot po Mojzesu in prerokih? ”
12 “Ti si nekdo, ki nasprotuje Božji volji, vendar se kljub temu izdajaš za Božjega učitelja in preroka! Mar ni zapisano, daje treba vsakega krivega preroka in čarovnika kaznovati s smrtjo v ognju? ”
13 “Ta prostaški tesarjev sin, ki komaj ume brati in pisati in ni sposoben napisati niti svojega imena, si dovoljuje nam, starim zapismoúkom (zapisoúki: ustreznejši izraz za pismouke - glej tudi pojasnila v Uvodu), nalagati nauk, ki je usmerjen povsem nasprotno Mojzesevemu duhu!”
14 Vidite, to je množica odgovorov, zaradi katerih Njega, ki je prišel v svojo lastnino, Njegovi niso sprejeli.
15 Zakaj? Ker Ga Njegovi, kakor je tudi zapisano, niso spoznali!
16 Zakaj pa Ga niso spoznali? Ker so bili zgolj bralci in piflarji (piflarji: ki se učijo na pamet), toda nikoli udejanjevalci Božje besede.
17 Enako prihajam sedaj neprestano v Mojo lastnino; vendar Me Moji učenci nočejo sprejeti in nočejo spoznati, da sem to Jaz!
18 Zakaj pa tega nočejo? Ker sta jim, celo v najboljšem primeru, branje in poslušanje Mojih del ljubša, enako tudi buljenje vanje, kakor pa majhna dejavnost po Moji besedi. Zato duh v Moji lastnini, ki je srce, tudi ne oživi in Me ne spozna, ker Me Moja lastnina noče živo dejavno sprejeti.
19 Toda povem vam: Vsi ti zapisoúki bodo nekoč govorili: “Gospod, Gospod! Saj smo vendar v Tvojem imenu iz Tvoje besede vedeževali, pridigali in učili!”
20 Jaz pa jim bom povedal: “Proč od Mene; še nikdar vas nisem spoznal! K tistemu pojdite, ki vas je novačil za učitelje in modrece in od njega prejmite plačilo. Res sem prišel k vam in sem pri vas trkal na vrata Moje lastnine; toda nihče med vami ni spregovoril: Vstopi in poživi našega duha, da postanemo dejavni po Tvoji besedi in da bomo močni! Zadovoljili ste se z zakladi vaše glave; toda Moji skednji v vašem srcu so prazni in v sebi ste izgubili vso Mojo lastnino. Zato sedaj kar vpijte “Gospod, Gospod!” kolikor morate, pa vas kljub temu nočem spoznati!”
21 Tudi Pilat se je izpovedal tako o Meni; pritrdil je spričevalo svoje izpovedi nad sramotno ubitim, čeprav je dal živega pred tem bičati in pribiti na križ. Njegova izpoved je tudi zapisana in sicer nad glavo Križanega kot spričevalo vsem, ki so se v glavah pač opredelili za Boga, ne pa v srcu. Nad njihovimi čeli stoji zapisano: JEZUS NAZARENUS, REX JUDAEORUM (latinsko: Jezus Nazarenec, kralj Judov) in oni tudi vztrajajo pri tem napisu, ki pove toliko kolikor: “Gospod! Gospod!”; toda v srcu nimajo napisa, ki bi recimo povedal: “Oh, Gospod, bodi milostljiv in usmiljen z menoj, ubogim grešnikom!”  “Oče naš” je v glavi; toda: “Dragi Oče”, tega ni v srcu.
22 Pilat je vztrajal pri svojem napisu in ni hotel napisati nobenega drugega; kajti sam je dejal: “Kar je napisano, je napisano!” Zakaj pa ni poprej izkazal časti živemu, kakor jo je nato mrtvemu?
23 Vzrok je v dejstvu, zaradi katerega tudi vsi učenjaki raje vztrajajo pri svojih utemeljitvah iz glave in zato tudi pri iz njih izvirajočem mrtvem čaščenju, kakor pa da bi storili vsaj najmanjše živo dejanje resnične ljubezni. Kajti oni so mračnjaki, ki verujejo, oziroma so predvsem mnenja: “Ako je na tej zadevi kaj resnice, ji z našim izrekanjem nočemo zapreti poti; ako pa na stvari ni ničesar, pa tako ali drugače s tem ničesar ne izgubimo. Kajti, ako izkažemo čast tistemu, ki naj bi nekaj bil, pridobimo, če je, a ne izgubimo ničesar, ako to ni.”
24 Ravno tako si je umišljal tudi Pilat: “Če je Križani neko višje bitje, sem mu izkazal mojo čast; če pa ni, sem prav tako opravičen; kajti v takšnem primeru služi moj napis kot uradna zasmehljivka, iz katere more vsakdo razbrati, zaradi česa je bil tale tu križan.”
25 Menite, da bo pri Meni obveljal prvi vzrok, ko pa vemo, kako je mišljen drugi? - Povem vam: “Predvsem od tega bo odvisno, da tistih, ki Me tako kličejo: “Gospod! Gospod!” prav gotovo ne bom uslišal, spoznal in sprejel. Kajti izrekanje glave ne bo nikdar nikogar niti za las približalo k večnemu življenju, kajti: Kdor hoče k Meni, Me mora najprej sprejeti vase z živo ljubeznijo in njegova lastna ljubezen do Mene mu bo izpričala, da sem Jaz in da prihajam k njemu in mu dajem večno življenje.
26 Nihče pa ne premore ljubiti nekaj, česar ni; sicer si more v svoji glavi res zlahka o vsem neobstoječem pričarati razne prikazni in tako med njimi tudi Mene osebno. Toda Mene tam ni in tam Me tudi nikoli ne bo nihče našel, kajti tam visim mrtev pod Pilatovim napisom; in nikoli ne bo prispel do živega prepričanja o Meni in o večnem življenju.
27 Le kdor bo udejanjevalec Moje besede, ta bo ob Mojem grobu, kjer je iskal mrtvega, našel s plamenom svojega srca Njega, ki je vstal od mrtvih in je večno živ!
28 Menim, da je tudi to jasno; kljub temu gremo prihodnjič za eno osrednje sonce naprej.

Jakob Lorber
Pojasnila svetopisemskih besedil