Obljuba
9 Seveda boste večkrat prišli v skušnjavo, da bi pokazali drugačen obraz, kot bi ga morali kazati po resničnosti svojih čustev; toda nikar se ne pustite zapeljati in tudi nikogar ne varajte s svojimi očmi, ampak naj se najpopolnejša resnica izraža v vsem, kar ste in kar počnete, tako boste tudi zmeraj deležni Moje milosti, oblasti in modrosti.
10 Nikoli nikomur ne obljubite nič takega, česar pozneje ne bi mogli izpolniti ali iz kakšnih razlogov ne bi hoteli; kajti resnično vam povem: nič ni za človeka grenkejše in bolj obremenilno kakor dana obljuba, ki pa je bila pozneje tiho prelomljena! Če mu namreč obljuba ne bi bila dana, se nanjo tudi ne bi zanašal in bi se lotil česa drugega, s čimer bi si lahko pridobil kakšno pomoč ali drugo korist. Ker pa se je trdno zanesel na obljubo, ki mu je bila dana, ne pa izpolnjena, se je s tem znašel v obupnem položaju in potem žalostno razočaran sedi med dvema stoloma na golem pesku in najbolj preklinja tiste, ki so ga s svojo obljubo pahnili v največjo nesrečo.
11 Kar ste torej nekomu obljubili, to morate izpolniti tudi za ceno svojega zemeljskega življenja, sicer Jaz ne bi mogel ostati član vašega instituta! Dobro pa premislite, kdo je Tisti, ki vam je to zapovedal. On je večni Gospod nad vsem, kar se imenuje življenje in smrt; in če Jaz ne bi še na tem svetu kaznoval ničesar drugega, bi vendar prav gotovo to, če človek drugemu človeku nekaj obljubi, potem pa iz kakšnega, navadno sebičnega razloga tega ne izpolni!
12 Če tistemu, ki ti je naredil uslugo, kratiš obljubljeno plačilo, narediš večji greh, kakor če bi koga okradel! Če je svoje delo opravil leno in slabo, ga seveda lahko na to opomniš in mu poveš, da prihodnjič ne more več pričakovati takšnega plačila, če ne bo dogovorjenega dela ustrezno opravil; toda za še tako slabo opravljeno delo moraš dano besedo izpolniti, da spozna, da v tebi živi in deluje duh polne resnice!