Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

Kako so vzgajali duhovnike v starem Egipu

95. O načinu vzgoje v starem Egiptu

1 Reče Matael: “Glej, v Egiptu, in sicer v starih šolah tega kraljestva, so imeli glede vzgoje tistih otrok, ki so pripadali du­hovniškemu stanu, nadvse nenavaden način vzgoje, ki pravzaprav sploh ni bil slab.
2. Novorojenčke so takoj po rojstvu spravili v podzemne, zelo pro­storne sobane, v katere nikoli ni mogla prodreti dnevna svetloba. Tam so jih dobro negovali, niso pa videli nobene druge svetlobe kakor umetno,kakšne dobro izdelane naftne svetilke, v čemer so bili Egip­čani, kot je znano, neponovljivi mojstri. V takšnih podzemnih soba­nah je moral tak človek ostati do svojega dvajsetega leta in tam so ga poučevali o lepem gornjem ali zunanjem svetu, ki pa ga ni še ni­koli videl.
3 V svoji domišljiji si ga je predstavljal, kolikor se je dalo; toda o širnih prostranstvih pokrajin, o veliki luči, ki je v neizmerno globo­kem in svobodnem prostoru, namreč o soncu, luni in o brezštevil­nih zvezdah, kot tudi o moči svetlobe in njeni toploti si ni mogel ust­variti prave predstave.
4 Takšen povsem dobrodušen učenec podzemnih temnih šolskih so­ban je torej imel v glavi tudi samo delce resnic o gornjem svetu in razmerah v njem, toda ob vsem svojem trudu in ob vsej svoji pozornosti jih vendarle ni mogel, kakor se reče, spraviti pod streho.
5 To so bili torej tudi samo posamezni trdni in resnice polni zida­ki, na sestavljanje le-teh v veliko palačo pa je bilo treba čakati še zelo dolgo in je bilo v podzemnih sobanah seveda povsem nemogo­če.
6 Ko pa je potem tak podzemni učenec po presoji svojih učiteljev dosegel zahtevano stopnjo izobrazbe, so mu povedali, da bo zdaj po Božji milosti kmalu in nenadoma dospel na svetli gornji svet, v ka­terega svetlobi bo v trenutku doživel in se naučil več kot v mnogih urah v temnem podzemlju.
7 Podzemni učenec se je tega seveda zelo veselil, čeprav bo moral prej še na prav poseben način umreti. To umiranje je bilo prav glo­bok spanec, med katerim so učenca prenesli v čudovito palačo gor­njega sveta.
8 Kako je potem strmel takšen učenec, ko se je prvič prebudil iz svojega spanja in se znašel v božanski sončni svetlobi! Kakšen se je zdel samemu sebi v belih oblačilih, ki so bila obrobljena z rdeči­mi in modrimi trakovi! Kakšni so se mu morali zdeti prijazni, prav tako lepo oblečeni ljudje obeh spolov! Kako so mu teknile dobro pri­pravljene nove jedi! In kaj šele je morala občutiti njegova duša, ko je od prijaznih ljudi prišel ven na prosto, se tam sprehajal po kra­snih vrtovih in vdihaval njihove ambrozijske vonjave, ko je prvič videl vso naravo pred svojimi od nepopisnega užitka pijanimi očmi!
9 Glej, iz te podobe, ki si jo v svoji domišljiji lahko sam predstav­ljaš še dalje, spoznaš, kako je s tvojim pojmovanjem vseh novih re­snic, ki so ti bile tu razodete!
10 Kar zaznavaš v temnih sobanah, v katerih je zdaj še tvoja du­ša, so samo delci in še ne morejo biti v sebi popolna celota; toda ko se bo po resnični ljubezni do Gospoda Boga, in iz te ljubezni tudi po ljubezni do bližnjega, v tvoji duši prebudil tvoj duh, tedaj boš v najjasnejši življenjski luči svojega duha vse to gledal v najpopolnej­ši notranji povezavi in boš tam, kjer si zdaj sposoben videti komaj posamezne kapljice, zagledal neizmerno morje svetlobe, polno naj­višje resnice.
11 Najino prvo in prednostno delo bo zato osvoboditi duha v duši in dušo spraviti v njegovo svetlobo; ko bova to dosegla, prijatelj, tedaj nama ne bo treba več zbirati kapljic, temveč bova imela takoj opra­viti z neizmernimi morji, polnimi najvišje svetlobe resnice iz Boga.
12 Tedaj, prijatelj, me gotovo ne boš več vpraševal, kako je z lu­no, našo zemljo, soncem in zvezdami; vse to ti bo namreč na prvi pogled jasnejše kakor sonce sredi belega dne.
13 Toda tedaj se bo tudi za naju začela druga šola, o kateri zdaj seveda ne moreš niti slutiti. Povej, prijatelj, ali si zdaj vsaj malo razumel to prispodobo! Kako ti je bila všeč?"

Jakob Lorber
Veliki Janezov evangelij
knjiga 3