Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

111. O Mojzesovih določbah o hrani

1 Reče o tem Cirenij: "Se mi je že čudno zdelo, da Tvoji učenci ne bi razumeli tega, kar sem dobro razumel jaz in gotovo vsi drugi! To­da ker si Ti, o Gospod, že pripravljen razlagati stvari, ki jih ni pred Te­boj še nikoli razložil nihče, od Tebe bi rad še izvedel, kako je pri Ju­dih s prepovedjo uživanja nečistih jedi in z dotikanjem nekaterih stvari, ki veljajo za nečiste! Mi pogani uživamo vse in vendar po našem nauku nismo nečisti! Tudi stari Egipčani so jedli vse, kar se je v času in ob izkušnjah pokazalo kot užitno, in prav nič mi ni znano o kakšni omadeževanosti, nasprotno, iz zgodovine vem, da so prebivali na egip­tovskih tleh zelo čisti in resnično veliki duhovi; tudi pri nas, Rimlja­nih, so bili takšni v vseh časih. Zakaj se morajo ravno Judje marsiče­mu odpovedati?"
2 Rečem Jaz: "Ker je bil njihov rod, ohranjen od Adama, od zgo­raj, kot je večinoma še danes, in je določen za to, da sem lahko Jaz sredi njega prišel na svet in v to materijo za zveličanje vsega stvarstva. Saj si slišal, kako je bila po Meni blagoslovljena in posvečena vsa ma­terija, ker sem jo tudi Jaz sam oblekel? Ti si v svojem srcu temu pri­trjeval! Glej, pred Mojim prihodom je bila ta Zemlja, kakor veš, bolj ali manj prekleta, ne da bi jo bil Bog preklel, temveč zato, ker je za­radi samoljubja, sebičnosti, napuha in oblastiželjnosti kot skrepenela du­hovnost sama sebi postala prekletstvo!
3 V materiji pa so vendarle bile in so različne stopnje in odtenki tr­dote, od zelo veliko, več, manj do skoraj nič. Kolikor trša pa je kak­šna materija, toliko bolj je tudi divja in v sebi nečista, ker je v njej skre­penelo duhovno sestavljeno v enakem razmerju iz toliko več omenje­nega plevela.   
4 Živali, ki so se takoj ob naselitvi te Zemlje pridružile ljudem kot govedo, ovca, koza, in med ptiči kura in golob, imajo gotovo čistejšo naravo in krotkejši značaj, in njihovo meso je bilo človeku, ki je pri­šel od zgoraj, najprimernejše za čisto ohranjanje duše; le da so mora­le biti tudi te živali povsem zdrave in jih tudi niso smeli klati tedaj, ko so se pojale, ker je v tem času tudi sicer čista žival bolj nečista.
5 Pozneje so se človeku pridružile še druge živali - kot konj, osel, kamela, svinja, pes in mačka - vendar že v začetku le bolj otrokom te­ga sveta, medtem ko so bile, razen osla in pozneje tudi kamele, prej omenjene živali zelo malo prijateljsko povezane z Judi in tudi še da­nes niso.
6 Pravi Jud se še zmeraj boji konja, psa, ni prijatelj mačke in tudi ka­meli ne zaupa ravno preveč. Krotka vodna perutnina se mu upira, pu­ranov in pegatk pa že za vse na svetu ne more trpeti in še dolgo bo trajalo, preden bo postal prijatelj teh živali. Pravemu Judu se tovrstne živali celo gnusijo, Grkom in tudi vam Rimljanom pa so bile že od ne­kdaj prijetna in zelo priljubljena pečenka.
7 Odslej so stvari seveda povsem drugačne in se bodo še veliko bolj spremenile, ko bom nekoč odšel domov! V znamenje vsega tega bom po Svoji vrnitvi domov v velikem vrtu brata Kornelija enemu Svojih učencev, ki je še zakrknjen Jud starega kova, pokazal, katere jedi lahko v prihodnje jeste brez pomisleka.
8 Zdaj sem ti pokazal tudi razlog teh Mojzesovih hranitvenih pred­pisov za Jude, ti in vsi vi bi jih torej morali razumeti! Zato je zdaj čas, da preidemo k temu, za kar smo pravzaprav in predvsem prišli na to goro!"

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 4

222. Čiste in nečiste jedi

14 Pismouk je rekel: »Mojster, jaz že vem, da govoriš resnico; to­da prej si nam vendar očital, da smo odpravili Mojzesove zakone in jih zamenjali z drugimi! In glej, tega ne zanikamo, ker je tudi v res­nici tako; toda če Ti zdaj vsem Judom dovoliš, da lahko jedo ustrezno pripravljeno meso živali, ki jih je Mojzes označil za nečiste, tedaj vendar tudi ti v tej točki razveljavljaš Mojzesovo postavo, kot  jo s tem, da si tudi na sabat ozdravljal bolnike! Kajti zapisano je: 'Šest dni delaj, sedmi dan pa praznuj in ga posveti Gospodu Bogu!' S kak­šno pravico torej Ti sam to počneš?«
15 Jaz sem rekel: »Če sem Jaz Tisti, kot kateri sem prišel na ta svet, tedaj počnem to zdaj z enako pravico kot Oče, ki je v Meni, in je ne­koč v puščavi dal Mojzesu postavo za vas Jude. Jaz pa nikakor ne razveljavljam, kot ti misliš, nobenega Mojzesovega zakona, ampak Jaz sam izpolnjujem postavo v vseh njenih točkah. Kažem vam le, da prerokove postave ne razumete, jo ne znate presojati. Dosledno sledite čr­ki, ki ubija, in ne poznate duha, ki oživlja, Jaz pa vam zdaj razodevam vseoživljajočega duha; kako mi torej moreš očitati, da ukinjam Mojzesovo postavo?
16 Vi, jezdeci črk pa prav s svojimi črkami precejate komarje, zato pa požirate kamele; če že tako neomajno vztrajate pri vsaki besedi Mojzesovih zakonov, kako morete potem za veliko denarja bogatim Judom deliti dispenze (odpustke)?!
17 Kvašen kruh jeste celo na sabat, uživate divjo perutnino in celo svojim apostolom dovoljujete jesti vse, kar jedo ljudje v kateri koli deželi. To pa počnete zaradi svojih zemeljskih koristi in prav s tem kršite postavo; Jaz pa svetujem to ljudem iz čiste ljubezni in usmi­ljenja, za takšen dispenz ne zahtevam darov in zato ne odpravljam Mojzesove postave! Če lačen človek nasiti svoje telo s kakršno koli užitno jedjo, ne greši proti nobeni Mojzesovi postavi. Toda če Jud zgolj iz sladkosnednosti in praznih skomin pohujšuje svoje soljudi s tem, da uživa meso nečistih ali zadušenih živali, ima pa dovolj me­sa živali, ki veljajo za čiste, greši, ker je pohujšal slabotne soljudi.
18 S tem ne govorim nič drugega kot: Človek lahko v sili uživa tudi meso vseh prej omenjenih živali, pa mu zato ni treba imeti sla­be vesti; toda pred tem ga mora pripraviti tako, kot sem prej pove­dal in tedaj mu ne bo škodovalo! Toda krvi, posebno krvi zaduše­nih živali, ne sme jesti nihče, ker se v njej skriva veliko zlih duhov (strupov)! To seveda veste, pa vendarle skrivaj jeste meso zadušenih kokoši, telet in jagnjet; ker vam bolj diši in vas omami, postanete po­hotni in nazadnje povsem brezčutni.

Jakob Lorber
Janezov veliki evangelij
knjiga 6