Spletno stran gostuje moj-splet.si
Prenesi vsebino

4017 Kaj je vera?
6. Apr 1947: Knjiga 49  Bertha Dudde

Človek bo postal blagoslovljen po svoji veri... Toda kaj je vera? Kdaj lahko človek upravičeno trdi, da veruje?

Če mu bodo predstavljene duhovne doktrine, ne bo nikoli mogel zahtevati ali predložiti dokazov zanje, saj duhovne zadeve presegajo njegovo intelektualno dejavnost in jih ni mogoče nikoli preveriti. Zato mora človek, če veruje, imeti za resnično nekaj, česar ni mogoče dokazati. In vendar, če hoče postati blažen, se od njega pričakuje več kot slepa vera, ki je sestavljena iz dejstva, da človeško bitje ne bo nasprotovalo temu, da tako navidezno sprejme doktrine, ki so mu ponujene... Od njega se zahteva, da to brez zadržkov notranje potrdi, da nauk sprejme, ker je o njem notranje prepričan tudi brez dokaza. To notranje prepričanje pa bo vedno produkt miselne dejavnosti, oblikovanja mišljenja o tem, v kar se pričakuje, da bo veroval. In to oblikovanje mišljenja mora sprožiti sam brez zunanje prisile, doktrina ga mora tako rekoč zaposliti, razmisliti mora o prednostih in slabostih, dokler končno ne doseže prepričanja, da ga potem lahko tudi podpre, če se od njega zahteva izjava.

Verski nauk je potrebno premisliti, preden lahko postane dejansko miselno spoznanje, sicer je treba govoriti o zgolj slepi veri, ki je pred Bogom popolnoma ničvredna. Rezultat njegovega razmišljanja je odvisen od njegove volje do resnice in želje po Bogu, ki ga nezavedno žene tudi k delovanju v ljubezni. Bog resnično ne bo pustil resnega iskalca resnice v zmoti, če se s svojim življenjskim vedenjem naredi vrednega, da sprejme resnico. Ker pa je zmota razširjena po vsem svetu, ker princ laži skuša povsod razširiti temo in bi rad ugasnil vso luč, je razumljivo, da se je med človeškim rodom uveljavilo zmotno verovanje, saj Bog spoštuje svobodno voljo vsakega človeka. In celo Njegova sveta Beseda, ki zagotavlja najčistejšo resnico, je na milost in nemilost prepuščena svobodni volji ljudi; posledično mora biti tudi prepuščeno človekovi volji, ali bo verovla ali ne bo veroval, če natančno pregleda posamezne doktrine in si o njih ustvari mišljenje....

Da pa bi se lahko prepričal o slednjem, jih mora natančno preučiti, torej o njih mora razmišljati, in če je njegova želja resna in izpolnjuje pogoje, ki jih je postavil Bog, da bi podelil duhovno znanje, bo postal intelektualno razsvetljen in mu bo jasno in mogoče, kaj mu srce pritrjuje. In potem lahko tudi brez dokaza prepričljivo reče: Jaz verujem... Kako bi sicer bilo mogoče prepoznati zgrešen nauk in kako bi lahko Bog od ljudi zahteval odgovornost, če bi bila njegova volja, da ljudje izključijo miselno dejavnost in jo nadomestijo z brezpogojna slepo vero? V tem primeru ljudje ne bi bili odgovorni razen tistih nekaj, ki poskušajo širiti ta nauk in želijo preprečiti vsako nasprotovanje z zahtevanjem slepe vere. Vendar to ni Božja volja, navsezadnje se psihološko delo začne šele po miselni dejavnosti, ki v prvem primeru običajno ostane prezrta. Šele miselna aktivnost vzpostavi povezavo z duhovnim kraljestvom, takrat bodo bitja svetlobe (angeli) lahko stopila v akcijo in začeli svoje dejansko delo poučevanja, to pa je nemogoče, če človek slepo veruje. In zagotovo bo prišel do zadovoljivega zaključka, če bo resen glede resničnega znanja, glede svojega mišljenja o Bogu in o svoji duši.

Kajti Bog ne bo pustil v temi tistih, ki iščejo luč, in človek bo vedno našel zadovoljiv miselni zaključek, če ga je pridobil po zvesti molitvi k Bogu, ki ga edini lahko razsvetli, glede tega ali razmišlja prav ali ne. Če verujete v Boga ljubezni, modrosti in vsemogočnosti, bo povsem dovolj, da pridobite prepričano vero skozi nauke, ki izvirajo od Boga, kot tudi, da prepoznate človeške dodatke in v kolikšni meri ustrezajo resnici. Kajti Bog, večna Resnica, bo človeku vedno pomagal in mu popravil mišljenje, dal mu bo moč presojanja, če bo le pripravljen prepoznati, kaj je prav, in se zavzeti za to, kar priznava kot resnico do sočloveka.... kajti Božja volja je, da se resnica širi, saj le resnica vodi k vzponu in blaženi sreči. Amen

Bertha Dudde