Spletno stran gostuje moj-splet.si
Zadnja večerja

V mestu pa je živel človek, ki je spadal k tistim, ki sem jih ozdravil že na začetku Svojega časa poučevanja. Ta je bil zvest privrženec Mojega nauka in se ni bal Judov in nevoščljivih farizejev. Imel je manjše prenočišče, ki so ga vedno obiskovali gostje dobrega stanu. Pri njem se je ustavljalo zlasti veliko Rimljanov, ki so potovali v Jeruza­lem. Zaradi tega, kot tudi zaradi premoženja, je pri ljudeh užival ugled. Ta gostilničar Me je že prej po Mojih učen­cih večkrat prosil, naj se oglasim pri njem. ...

Getsemani

 Peter se je nato umaknil. Jaz pa sem se dotaknil ranje­nega hlapčevega ušesa in takoj se je pozdravilo. To deja­nje je začudilo hlapce, tako da se niso več brigali za učen­ce, temveč so mislili samo na to, da bi Mene odvedli. Ker sem odtlej molče dopustil, da so storili z Menoj, kar so ho­teli, si tudi brez odpora pustil zvezati roke, so med seboj izrazili svoje začudenje, zakaj jim je bilo rečeno, naj upo­rabijo skrajno silo, češ da naj bi bilo zelo nevarno prijeti takega človeka. ...


Obsodba

 Juda, ki je tedaj uvidel, da se bo po vsem videzu vse drugače odigralo, kot je mislil in je videl, kako so Me odpeljali, nam je sledil osupel in prestrašen glede uspeha svo­jega namena. Tudi on se je hotel z Menoj zriniti do velikega duhovnika, vendar so mu preprečili vstop. ...


Križanje

 Pri Rimljanih je bil običaj, daje vsakdo, ki je bil obso­jen na smrt s križanjem, moral svoj mučilni les nesti sam do morišča. In če so ga moči zapustile, so ga pogosto naj­okrutneje trpinčili, da je izvršil to kazen. Tudi Meni to ni bilo prihranjeno; vendar so skrajno izmučeno telo zelo kmalu zapustile moči, tako da sem večkrat padel po tleh. ...


Jezusove besede na križu

Prva beseda, ki sem jo izgovoril: »Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« - se ni nanašala toliko na zaslepljene Jude, temveč mnogo bolj na tiste potomce, ki bodo potem, ko bodo sprejeli Moj nauk, nosili Moje ime in Mi v kasnejšem času gradili svetišča. Ti ljudje so se kljub Mojemu nauku, da Moje kraljestvo ni od tega sveta, tako vživeli v zemeljsko materijo, da zanje v celoti lahko uporabim Svojo besedo, ki sem jo nekoč izrekel bogatemu farizejevemu sinu: »Resnično, pravim ti, prej bo šla kamela skozi šivankino uho kot pa tak bogataš v nebeško kraljestvo!« ...


O nošenju križa

Dejstvo, da je bil prav križ dopuščen kot sredstvo Gospodovega poveličanja in povišanja, vsebuje globlji po­men, ki ga ima kot večno znamenje Svete, boleče dopolnitve Njegovega dela. Že po svoji zunanji obliki križ je in ostaja večno svarilno znamenje za človeški rod in za vse padle in sojene duhove. ...


Položitev v grob

 Moji privrženci so se zdaj vedno bolj približevali mo­rišču, tako da se je krog tistih, ki so Mi bili blizu, precej povečal. Jožef iz Arimateje je že pred tem šel k Pilatu in ga prosil za Moje telo, olajšava, ki ni bila vedno odobre­na. Pilat pa mu je rad ugodil, ker je s tem, kot tudi z napi­som v treh jezikih na vrhu križa, v katerem je bilo rečeno, da sem Jaz judovski kralj, hotel razjeziti Jude ...


Spust do pekla in poveličanje telesa

Do tega odhoda k nesrečnikom v prekletstvu je prišlo neposredno po Gospodovi smrti, dokler je telo še ležalo v grobu. To je bilo prvo, kar je Večna Ljubezen storila, ko je stopila s križa! In zaradi tega si lahko predstavljamo, kako pomembno se ji je zdelo prav to sporočilo za duho­ve in duše v ječah v onstranstvu in kako pomembno je Za­njo to še danes. ...


Vstajenje

Tomaža pa, enega od dvanajsterih, z vzdevkom »dvoj­ček«, ni bilo poleg, ko je Jezus prišel. Nato so mu drugi učenci povedali: »Mi smo videli Gospoda.« On pa jim je odgovoril: »Če na Njegovih rokah ne bom videl sledi žeb­ljev in ne bom smel svojega prsta položiti v rano in svo­je roke v Njegovo stran, ne bom nikdar veroval.« - Osem dni kasneje so učenci spet bili v hiši in tokrat je Tomaž bil z njimi. Tedaj je pri zaklenjenih vratih prišel Jezus, stopil. sredi mednje in rekel: »Mir z vami!« Nato je rekel Toma­žu: »Stegni svoj prst in oglej si Moje roke! Potem stegni semkaj svojo roko in jo položi na Mojo stran, in ne bodi neveren, temveč veren!« - Tedaj mu je Tomaž odgovoril: »Moj Gospod in moj Bog!« - Jezus mu je odgovoril: »Ker si Me videl, veruješ. Blagor tistim, ki Me niso videli, pa vendar verujejo!« ...