178. Ljudje dveh vrst na zemlji: duše od zgoraj in duše od spodaj. Različen učinek naukov in znamenjž
1 Le Lazar je spregovoril in vprašal: »Gospod in Mojster, sem morda tudi jaz eden od zgoraj?«
2 Jaz sem rekel: »Vsekakor, sicer znamenj, ki sem jih že večkrat naredil pred tvojimi očmi, ne bi tako mirno in ravnodušno prenesel, kot da bi se zgodilo nekaj povsem naravnega. Presenečen si bil le takoj med dogajanjem, nekaj trenutkov zatem pa si bil do zadeve že spet povsem ravnodušen. Mislil si namreč takole: človek ne more letati po zraku kakor ptice. Jaz pa sem pravi Bog in potem je tudi kar naravno, da Mi mora biti vse mogoče, prav tako kot je pticam letanje po zraku; zato ni tudi noben čudež nič drugačen kot vse, kar sem ustvaril. Luna, Sonce, zvezde in ta Zemlja in vse, kar je, živi in se giblje v njej, na njej in nad njo, so trajni čudeži Moje modrosti in oblasti in zdajšnji čudeži so le trenutne priče tega, da sem prav Jaz Tisti, ki sem že od vekomaj napolnil neskončnost z neštetimi in trajnimi čudeži. Nič čudežnega torej ni, če kot Bog delam čudeže, resnično čudežna pri Meni pa je Moja nedoumljiva ljubezen do vas, Mojih ustvarjenih bitij, in Moje tako veliko ponižanje in nesebična dobrota, krotkost, potrpežljivost in resnična ponižnost pred ljudmi, ki bi jih lahko z enim dihom odpihnil v popoln nič.
3 Da, praviš sam pri sebi naprej, če bi vse to lahko naredil tudi kak človek, tedaj bi bil to zares čudež, tako kot če bi se človek dvignil v zrak kakor ptica in letal naokrog.
4 Glej, če ti ne bi bil od zgoraj, ne bi bil sposoben takšnih misli in Jaz iz prizanesljivosti do tvoje svobodne volje ne bi delal pred teboj takšnih čudežev, kot sem jih! Ti tu spodaj pa niso od zgoraj, temveč od tega sveta, in zato pred njimi tudi ne smem delati takšnih znamenj tako kot pred teboj in pred Svojimi učenci. O tem smejo le slišati govoriti, nikakor pa ne veliko od tega videti; če bi namreč videli velika znamenja, ki jih delam in sem jih naredil, bi jih to docela uničilo. Zato morajo premlevati le Moj govor.
5 Vendar bo tudi njim še dano znamenje, toda nobeno drugo kot znamenje preroka Jona; kakor je on prebil v ribjem trebuhu tri dni in bil potem živ postavljen na obalo, tako bom tudi Jaz prebil v grobu tri dni in potem spet živ vstal iz groba v največjo grozo in sodbo za tiste tu spodaj.
6 Zapomnite si vsi, da lahko otroke te zemlje pridobite za Moje kraljestvo le z živo besedo, ne pa z znamenji! Večinoma so otroci te zemlje - če niso z lažnimi znamenji že preveč pokvarjeni - lahkoverni, ne pa počasne pameti, in zato jih bo s pravim govorom zlahka in hitro mogoče pridobiti za resnico; toda s pozornost vzbujajočimi znamenji bi izgubili svoje mnenje in hotenje. - Lazar mar zdaj veš, ali si od zgoraj ali od spodaj?«
7 Lazar je rekel: »Da, zdaj že razumem, da sem tudi jaz nekje od zgoraj; toda kako bomo spoznali, kateri od ljudi, ki nas bodo srečevali, so od zgoraj ali od spodaj?«
8 Jaz sem rekel: »Če bo potrebno, vam bo to že oznanil duh v vas. Obstaja pa tudi zunanje in redko varljivo znamenje, po katerem lahko na človeku hitro spoznate, od kod izvira njegova duša.
9 Glejte, duša ima tudi v svojem nujno mračnem mesu nekakšen občutek za to, od kod je, in celo mesena ušesa in posebno oči rada obrača tja, od koder prvotno izvira. Ljudje, ki svoje poglede radi usmerjajo kvišku in se radi vzpenjajo na gorske višave ter radi poslušajo tiste glasove, ki prihajajo v njihovo uho od zgoraj, so zanesljivo od zgoraj. Toda ljudje, ki svoje poglede večinoma usmerjajo k tlom in rijejo po tleh ter iščejo raznovrstne zaklade in le redko oči in ušesa usmerijo navzgor, so prav gotovo od spodaj. Po tem boste lahko, če boste pozorni, prav jasno spoznali, koga imate pred seboj.
10 Ljudje, ki so od zgoraj, so navadno tudi zelo iznajdljivi in zmožni vsakovrstnih umetelnosti in znanosti. Toda kljub temu so vsi bolj ali manj nedostopni za vero, vse hočejo namreč imeti jasno dokazano. Grk Filopold v Kani pri Kisu ni veroval prej, dokler mu nisem pokazal tiste sončne zemlje, kjer je bil najprej utelešen; in taki so skoraj vsi kiniki. Pred njihovimi očmi lahko ustvarjate svetove, pa bo to komaj toliko zaleglo, kot če bi kakšnemu Zemljanu rekli: 'Pojdi in stori to!' Morda vas niti ne bo vprašal in rekel: 'Ja, zakaj pa?', ampak bo prepričano storil zahtevano samo zato, ker mu je to rekel modrec; upa, da bo vzrok že še dovolj zgodaj izvedel Toda človek od zgoraj vas bo resno in odločno pogledal v oči in vprašal: 'Zakaj pa to? Brez razloga ne storim ničesar! Pojasnite natančneje in videl bom, zakaj pravite: Pojdi in stori to!'
11 Povem vam, da je veliko odvisno od tega, da se prepričate, z otroki kakšnega duha imate kot učitelji opraviti in s kakšnimi trtami v Mojem vinogradu; kajti ista beseda ima lahko najboljše ali pa tudi najslabše posledice, če jo podamo ustrezno ali neustrezno poslušalčevemu značaju.
12 Slabotni majhni otroci te zemlje verujejo, kot sem že rekel, kmalu in zlahka vse, kar jim ponudimo za verovanje; razlago potrebujejo šele pozneje, ko so si že pridobili veliko zalogo verskih resnic. Zato morate pri njih zelo paziti, da jim vedno oznanjate najčistejšo resnico, - in gorje tistemu, ki bo male te zemlje pohujšal z vsakovrstnimi lažnimi nauki in primeri, kot sem vam to nekoč že pokazal v manjši podobi v Galileji! Toda pri otrocih od zgoraj je treba dati razlago že vnaprej ali vsaj obenem z naukom, sicer bodo le težko sprejeli nekaj kot polno resnico.
13 Že pogosto ste bili priče, kako sem ravnal z Grki in Rimljani; delajte tudi vi tako in pridobili jih boste toliko laže, ker imate pred seboj Mene in Moja dela, na katera se lahko zmeraj uspešno sklicujete! Ko bo potrebno, boste tudi vi lahko delali znamenja; toda s tem ravnajte kar se da varčno in naredite znamenje šele tedaj, ko vas bo k temu prisilil Duh! Znamenje sicer učinkuje dobro, toda tisočkrat bolj zaleže resnična, živa beseda, ker z besedo ni človeškemu srcu naložena nobena prisila.
14 Beseda namreč najprej razsvetli človekov razum in šele ta potem prebudi voljo in ljubezen v človekovem srcu. Ljubezen se razvname v mogočen plamen. Šele ta potem razsvetljuje in oživlja voljo v srcu in ta se nato ravna po predpisu lastnega razuma, in kar človek tako svobodno stori sam iz sebe, to je lastno zaslužno dejanje, in šele tako najde človek svoje lastno življenjsko ognjišče.
15 Znamenje pa za dolgo zatre razum in spodbudi k delovanju le ljubezen in njeno voljo. Toda to delovanje je podobno v zrak vrženemu kamnu, ki se premika skozi zrak, vendar le tako dolgo, dokler je metna sila povezana z njegovo težo; ko pa ta prehitro preneha delovati, pade kamen zaradi svoje teže spet kakor mrtev in negiben na tla in obleži tam v svoji stari sodbi.
16 Duša z znamenjem spreobrnjenega človeka je podobna krepko vrženemu kamnu in potem ravna slepo iz strahu pred znamenjem; ko pa znamenje sčasoma izgubi moč, zamre tudi ljubezen in volja duše, posebno pri potomcih, ki znamenja niso videli; povsem se polenijo, znamenje imajo ali za čarovnijo ali za čisto navadno laž in izmišljotino prednikov. Če namreč duša vpraša razum, kaj je z znamenjem, ji ta tega ne more razložiti, saj ga sam nikoli ni dobil in potem prav dobro sodi takole: 'Smo mar mi manj ljudje kakor naši predniki, ki so prejeli vsakovrstna znamenja in so zlahka verovali? Mi naj bi zdaj verovali tisto, česar ne razumemo, in znamenja, o katerih smo zgolj slišali govoriti, naj bi nam bila motiv za vero? Ne, to nikakor ne gre! Tega modri bog, če kakšen obstaja, ne more nikdar zahtevati od nas, slabotnih ljudi! Zato tudi mi zahtevamo znamenja ali vsaj takšno razlago, ki nam bo osvetlila, kaj naj verujemo in delamo, da bomo spoznali pravi temelj. Zahtevamo takšne pobude za vero, ki so učinkovite za vse ljudi vseh časov, ne pa takšnih, da moramo najprej vanje verjeti, da bi potem mogli verjeti tudi to, v kar nas ti silijo verjeti.'
17 Vidite, tako torej sodi človekov razum, in to celo upravičeno! Če namreč nauk tudi z znamenji ni postavljen v pravo luč, tedaj hitro propade z vsemi znamenji vred, in ljudje ob tem izgubijo vso vero ter zapadejo v svoje staro, lenobno in divje življenje, dokler se jih potem ne loti kakšen nabrit čarodej in jih z lažnimi znamenji zlahka in hitro pridobi na svojo stran.
18 Zato naj vam vsem še enkrat zelo poudarim: Učite jasno in razumljivo in kar najbolj varčujte z znamenji, tako boste vzgojili trdne in neomahljive učence, kajti znamenje preide, jasna in čista resnica pa ostane večno in je ni treba potrditi z nobenim znamenjem več; sama je namreč najvišje znamenje in to bo iz nebes vselej dano ljudem, ki ga iščejo.
19 Seveda pa so že tudi taka znamenja, ki jih lahko delate tudi vi; toda tedaj naj bo znamenje le resnično dobro delo za revne in betežne ljudi ne glede na stan ali vero, ne pa poseben dokaz za čisto božanskost Mojega nauka.
20 Nauk se mora s svojo svetlobo tudi sam brez drugih posebnih znamenj izkazat kot čisto božanski in vsakemu, ki ravna po njem, dati notranji, živ dokaz svoje popolne pristnosti. Če to upoštevate, Mi boste vzgojili res dobre učence tudi za vami, če pa vsega tega ne boste natančno upoštevali, boste sami odprli vrata antikristu in očitno tudi sami morali pobegniti.«