Čisto srce

  Čistost srca je zagotovilo za to, da je človek v Resnici. Tisti, ki zlobno dela, tudi zlobno misli. Toda tisti, ki se trudi, da za Boga ostane bister in čist, mora biti tudi njegovo razmišljanje v skladu s tem. Človeku, ki je čistega srca, bo vedno odvratno to, kar nasprotuje Božanskemu. On bo lahko raziskoval v globini srca, ker tam ni smeti, ki bi mu preprečile pogled; od tam pa bo izhajala tudi modrost, ker ne naleti na ovire.
  Čistega srca bo vsak, ki živi v Bogu in z Bogom, ki ostaja povezan z Njim, ki svoje življenje živi zavestno, ki torej spozna svojo zemeljsko nalogo, ki se preda Bogu in se vedno trudi izpolnjevati Njegovo voljo. Ta ne bo več želel niti mogel živeti brez Boga, in vsaka nečista misel bo zanj oddaljena; takšen človek bo, če je včasih slaboten, prosil Boga za odpuščanje, ker njegovo srce prepozna krivdo in ne želi zavestno delati tisto, kar ni pravilno. On se bo trudil, da gre po pravi poti in bo Boga prosil za Moč ter Milost.
  Glede na to mora čistoča srca dati rezultat, da človek pravilno razmišlja, ker ko je srce posoda za prejemanje Resnice iz Boga, če se človek trudi, da ga oblikuje tako, da bo in da ostane dostojno prejemanja, potem on v sebi ne more prenašati neresnice. Ona se mu gabi, kakor tudi vse, kar je nečisto; in zato jo zavrača, ker se človek, ki je čistega srca, nahaja v hrepenenju po Resnici. Hrepenenje po Resnici pa je obenem tudi izpolnitev... hrepenenje po Resnici je hrepenenje po Bogu, Kateri je Sama Resnica... toda hrepenenje po Resnici izključuje delovanje nasprotne sile. Tisti, ki so čistega srca, prepoznajo laž; glede na to oni ne morejo biti več zavedeni oz. zaradi neznanja sprejeti kot Resnico nekaj, kar je Njej nasprotujoče... oni bodo to zavračali celo tedaj, ko si tega ne morejo razumsko razložiti. Njihovo srce se temu zoperstavlja, ker ima preko čistoče mimozno [prefinjeno] percepcijo in moč razločevanja duhovnega bogastva, katero išče vstop. Nečiste misli in postopki onemogočijo sposobnost percepcije [čutnega zaznavanja] srca. In zaradi tega tisti, ki se prepušča svetu in njegovim užitkom, ne bo v Resnici; težnja k temu namreč ravno tako rojeva misli in hrepenenja, ki niso usmerjene zgolj na Boga, temveč na tistega [Satana], čigar področje je svet... In te misli ne bodo častne in čiste; one bodo prebujale in spodbujale tiste nagone, katere mora človek premagati, tako da one so, kakor bodo tudi ostale zgolj nevarnost za čistost srca, kakor tudi ovira za prejetje Čiste Resnice iz Boga... In tistim, ki primanjkuje Resnice, obenem tudi primanjkuje svetlobe; in oni ne najdejo poti, ki vodi do Boga...

Amen