Prijava na prejemanje obvestil o novih člankih

Natisni ali shrani kot PDF Natisni Natisni ali shrani kot PDF PDF

GOSPODOV PREDGOVOR

Uvod

Pisec tega dela je resno iskal in našel, kar je iskal. Prosil je in bilo mu je dano; in ker je trkal na prava vrata, so se mu odprla in po njem tudi vsem, ki so dobrega srca in dobre volje. Tistim pa, ki ne iščejo s srcem, marveč zmeraj samo s svojim dozdevno čistim, posvetnim razumom, ter preverjajo in kritizirajo, in namesto da bi trkali na živo ime Večnega darovalca vseh dobrih darov, trkajo samo na trdo in mrtvo lupino materije, tem ne bo dano in se jim ne bo odprlo. Kajti Gospodov duh se svetu nikoli ne razodeva po pameti razumnikov, marveč samo v preprostem srcu in po njem tistim, ki pred svetom razumnih veljajo za neumne in so tudi razglašeni kot takšni; toda pamet razumnih bo kljub temu kmalu izničena pred preprostostjo neumnih.

Kdor bo to delo bral s ponižnim in hvaležno vernim srcem, bo deležen vsakršne milosti in blagoslova in bo v njem lahko spoznal pravega avtorja. Kasti golih razumarjev pa je tako in tako vseeno, ali bere Daniela ali sira Walterja Scotta ali Rousseauja ali Hegla; kajti posvetni razum dojema vse po posvetno in mu je globlje sporočilo od zgoraj le prazno slepilo neukih, po naravi z bujno domišljijo obdarjenih ljudi, ki se hočejo s svojimi mistifikacijami uveljavljati in nekaj doseči, ker po samo razumski poti ne morejo ničesar doseči zaradi pomanjkanja potrebnega razuma! Toda to naj pač nikogar ne zmede! Kako pogosto so že sumničili štiri evangelije; mar zato v srcih resničnih vernikov veljajo kaj manj?! Kolikokrat so že modrijani tega sveta Mene, Gospoda in Darovalca življenja in vseh zanje resnično koristnih darov, razglašali samo za človeka, za hipnotizerja, tudi za sleparja in celo za povsem izmišljeno osebo in Me kot takega še v tej uri razglašajo milijoni! Vendar pa to ne zmede ostalih milijonov. Ti so, kot izpolnjevalci in ne le poslušalci Moje besede, v preproščini svojega srca zaznali, da je bil Jezus iz Nazareta več kot samo to, za kar ga mnogi posvetni učenjaki imajo ali tudi nimajo. Zato naj se pri tem knjižnem delu nihče ne ozira na mnenje sveta, ki povzdiguje samo to, kar mu je podobno, marveč naj posluša edino glas srca preprostih! Ta bo pred očmi dobrega Darovalca vsakomur dal to kar mu gre. Pamet posvetnih pa bo našla dovolj priložnosti za spotikanje nad tem delom. Blagor tistemu, ki ob tem ne bo doživel popolnega brodoloma!

Kdor bere to delo in ga ima za duhovni navdih, pa mu ni jasno, 'ali izhaja od kakšnega nižjega ali višjega duha' je še zelo slep, in zagrinjalo posvetnega razuma še zelo zastira uvid njegovega srca.

Tistemu, ki živo veruje Vame, gotovo niso tuje Moja moč, dobrota in najpopolnejša modrost, in spoznal bo in spoznati mora, da imam Jaz več kot dovolj moči in modrosti, in da bom s polja, ki ga obdelujem, gotovo zmogel za zmeraj pregnati sovražnika; kajti Jaz in Satan še nisva nikoli orala iste brazde! Žal je tak razum sebičnega sveta; sam je mračen in zaradi tega nikjer ne vidi nič drugega kot temo; toda v očeh tistih, ki jih je Oče poučil in vzgojil - je vse povsem drugače, kajti resnično čistim in razsvetljenim je vse čisto in dobro razsvetljeno.

Tistim pa, ki pravijo, da temu delu manjka preprostosti, miru in preudarnosti in določene globine v celotnem pogledu na svet, da bi veljalo kot dano od zgoraj, bodi le kratko povedano: najprej naj preiščejo v svojem srcu, ali morda prav njim ne manjka ravno tega, kar pogrešajo v tej besedi. Sicer pa so dali to mnenje samo zato, da so kot evropski učenjaki o tem delu vendarle tudi nekaj povedali, ne da bi prodrli v njegovo celotno globino; kajti za to je očitno potrebno več kot le enkrat površno preleteti kakšno poglavje tega dela.

Kaj sploh razumejo taki bralci s preprostostjo?! Menim pa, da spisu, ki je kljub zelo potrebni, za omejeni človeški vpogled skrivnostni polnosti in globini tega, kar daje, napisan tako, da ga lahko prav dobro razumejo celo otroci, če so le nekoliko vešči branja in zmorejo misliti nekoliko dlje kot segata abeceda in poštevanka, pravzaprav ne bi smelo manjkati določene preprostosti. Podobe in jezik pa nikdar ne pogojujejo preprostosti nekega spisa, marveč edino njegovo lažje razumevanje, da bi se bolje v njem znašlo še tako preprosto srce; vse drugo pa - kot: zastarel, okoren jezik in več tisoč let stare prispodobe - je prav tako malo preprosto kot razumnost modrijanov tega sveta. Kar pa zadeva potrebnega miru in razgledanosti in zahtevane globine v celotnem pogledu na svet, vsebuje predloženo delo vse to toliko bolj, kolikor bolj mu nergajoči posvetni razum očita, da mu tega primanjkuje; kajti to, kar daje srcu mir, mora imeti samo v sebi miru v izobilju. Razumu pa seveda ne more dati miru, ker ta ni sprejemljiv za mir, in zato pač v nobenem spisu ne more najti miru, tako kot reka, dokler ni dosegla najgloblje globine morja. Če pa bi se razum posvetnih modrijanov uspel ponižati in bi se spustil iz svoje dozdevne višine v preprostosti polno življenjsko kamrico srca, tedaj bi tudi v tem delu našel pogrešani mir in ravno v tem miru tudi najpopolnejšo razsodnost. Toda dokler vsemogoči vetrovi dvoma vrtijo razum sem ter tja podobno vetrnici na vrhu stolpa posvetne modrosti, ta verjetno nikjer ne more najti miru, ki ga sam nima, in tako tudi privajene razsodnosti ne, ki jo uživa na svoji vetrovni višini.

Če pa kdo v tem delu pogreša določeno globino celostnega pogleda na svet, temu že vnaprej povem, da piscu tega spisa sploh ni šlo za to, da bi s tem delom pri tistih, ki ga bodo v resničnem miru in preprostosti svojega srca brali kot to, kar pravzaprav je, razvijal takšen pogled na svet, ki je žal med ljudmi zdaj že kar preveč razširjen, marveč le za to, da bi prebudil občutek pobožnosti in hvaležnosti, iz njega pa obudil in za večno oživil živo vero in pravo ljubezen do Boga in do bližnjega.

Drugič pa bodo tisti, ki bodo to delo brali s pravim čutom, vendarle lahko poglobili svoj pogled na svet, ne da bi potrebovali pomoč učenjakov, ki s svojimi praznimi razumskimi preizkušnjami pač nikoli ne bodo dosegli tistih pravih globin celostnega pogleda na svet in na svetove, ki so pravim bralcem razpoznavne že samo v tem delu, - da sploh ne omenjam drugih in kasnejših del, v katerih bodo tako rekoč dovolj razumljivo in izčrpno prikazani in razkriti sonce in z njim materialno in predvsem duhovno vsi planetarni in sončni sistemi ter sistemi osrednjih sonc.

Če pa bo v nekem delu dovolj jasno predstavljen tako materialni kot še posebej duhovni razvoj vsega ustvarjenega od prazačetka - torej skoraj že skozi večno zaporedno trajanje časov in sprememb, in bo kljub temu kdo še zmeraj našel premalo globine v domnevno pomanjkljivem pogledu na svet, - resnično, potem pa tudi v vseh nebesih ne bi našli mazila za oči, s katerim bi se takšni raziskovalci lahko rešili svoje obžalovanja vredne kratkovidnosti! »Mi preprosti in razumsko slabotni Božji ljubljenci, tako lahko povsem upravičeno rečejo pravi bralci tega dela, «ki sicer razen Božje univerze v naših srcih nismo nikoli obiskovali nobene druge, niti v Parizu niti v Jeni in Göttingenu, pa kljub vsemu ne bi menjali z vso vašo preslavno posvetno modrostjo; kajti naše intenzivno gledanje v globine velikih stvaritev našega svetega Očeta nam je ljubše kot vaše tisočletno raziskovanje z zavezanimi očmi. Kako daleč segajo vaši daljnogledi in vaše matematične linije, lahko vidimo iz vaših koledarjev, in vaše poti nam niso tuje; toda za to, da bi izmerili, kako daleč sega jasen pogled našega v Bogu umirjenega srca, so pa vaši teleskopi in vaše matematične linije odločno prekratki in premalo natančni!«

Kdor torej hoče to delo brati v resnično korist svoje duše, naj ga bere v vsej preprostosti svojega Bogu vdanega srca in naj ga ne ocenjuje s posvetnimi človeškimi merili, marveč zmeraj le kot zelo skrben gospodar svojega srca, tako bo v tem delu našel v izobilju vsega, česar nekateri maloštevilni visoko izobraženi bralci žal niso našli.

Zdaj pa obilo blagoslova in vse milosti pravim bralcem, ki so čistega srca in dobre volje! Amen.

1 Poglavje

Opomin nebeškega Očeta Svojim otrokom
15. marca 1848, po 6. uri zjutraj

Tako mi je govoril Gospod in v meni (Jakobu Lorberju) za vsakogar, in to je resnično, zvesto in zanesljivo:

1 Kdor hoče govoriti z Menoj, naj pride k Meni, in Jaz mu bom položil odgovor v njegovo srce; vendar samo čisti, katerih srce je polno ponižnosti, bodo zaslišali zven Mojega glasu.

2 In kdor Mi daje prednost pred vsem svetom, Me ljubi kot nežna neve­sta svojega ženina, z njim bom hodil z roko v roki. Zmeraj Me bo gledal kot brat brata, in kakor sem ga gledal Jaz že od vekomaj, še preden je bil.

3 Bolnim pa povej: naj se ne žalostijo v svoji bolezni, marveč naj se resno obrnejo Name in naj Mi vendar povsem zaupajo. Tolažil jih bom in reka dragocenega balzama se bo izlila v njihovo srce, in neusahljiv vrelec večnega življenja bo privrel iz njih; ozdraveli bodo in bodo poživljeni kakor trava po dežju.

4 Tistim, ki Me iščejo, povej: Jaz sem resnični Povsod in Nikjer. Sem povsod, kjer Me ljubijo in izpolnjujejo Moje zapovedi, - nikjer pa tam, kjer Me samo molijo in častijo. Ali ni ljubezen več kot molitev, in izpol­njevanje zapovedi več kot čaščenje?! Resnično, resnično, povem ti: Kdor Me ljubi, Me moli v duhu, in kdor izpolnjuje Moje zapovedi, ta je, ki Me resnično časti! Mojih zapovedi pa ne more izpolnjevati nihče, razen tiste­ga, ki Me ljubi; tisti, ki Me ljubi, pa nima nobene druge zapovedi več, razen te, da ljubi Mene in Mojo živo besedo, ki je resnično, večno življe­nje.

5 Slabotnim oznani iz Mojih ust: Jaz sem močni Bog. Vsi naj se obrnejo Name; spopolnil jih bom. Iz lovcev na komarje bom naredil krotilce le­vov, in boječi naj porušijo svet, močni tega sveta pa bodo razpršeni kakor pleve.

6 PlesaIcem in plesalkam povej brez strahu, da jim Satan vsem skupaj grdo gode. Zgrabi jih namreč za noge in se z njimi tako hitro vrti, da dobijo vsi vrtoglavico in ne morejo niti stati niti hoditi, niti sedeti niti spati, niti počivati, niti videti niti slišati, niti čutiti niti vonjati niti okušati, niti občutiti, so kakor mrtvi, - zato jim ni mogoče niti svetovati niti poma­gati. In če bi se še hoteli obrniti k Meni, bi se jim godilo kakor nekomu, ki ga prime silak za noge in ga hitro vrti okrog sebe; četudi bi pogledal na­vzgor proti nebu, ne bi videl sonca, ampak samo svetlo progo, ki bi ga oslepila, da bi zaprl svoje oči in sploh ne bi mogel nič več videti.

7 Čigar telesne oči so slepe, temu ostane odprt še duhovni vid; kdor pa duhovno oslepi, ostane slep na veke.

8 Igralcem pa povej, da najprej zaigrajo svoje življenje, potem pa tudi vse tisto, kar so prejeli. Kajti igra je vodnjak, poln strupene nesnage; igralci pa mislijo, da je skriti zlati izvir. Zato vsak dan rijejo po njem, vsrkavajo njegov kužni zadah v nosnice, se neprestano zastrupljajo, in namesto do­mnevnega zlata najdejo smrt duha.

9 Tisti, ki imajo Sveto pismo in ga ne berejo, so podobni žejnemu člove­ku ob vodnjaku s čisto vodo, ki je nočejo piti iz določenega duhovnega strahu pred njo kot stekli psi, ki namesto da bi svoje gobce namočili v vodo in ozdraveli, grizejo najtrše kamne, da bi si pogasili žgočo žejo - ali pa dopustijo iz nekakšne nemarne lenobe, da jim določeni leni služabniki gasijo žejo s smrdljivim blatom iz najbližje mlake, da potem vsi skupaj bedno poginejo.

10 Pohotnežem in pohotnicam pa povej: kdor blodi v mesu, blodi v smrti in njegovo poželenje se bo kmalu spremenilo v hrano črvom. Samo kdor hodi v duhu, pride do svetlobe, pravira vsega življenja; njegov delež mu bo večno ostal in se množil.

11 Sužnjem sijajnih oblačil in zasvojenim z modo resno povej, da stoji­jo goli pred svojim najpravičnejšim sodnikom. Njihov blišč bo izginil kot pena in se skupaj z oblastiželjnostjo spremenil v največje suženjstvo - in večno se bodo morali sramovati svoje norosti. Mar ni velik norec tisti, ki hoče pozlatiti kup nesnage, dragulje pa vdelati v najbolj umazano blato namesto v zlato?! O, da je zdaj na svetu toliko norcev! Svetlobo imajo za temo in temo za svetlobo!

12 Na vzhodu že stoji zvezda, ki bo prekrižala pot Orionu, in ogenj velikega psa jih bo vse požrl; in Jaz bom veliko množico zvezd zalučal z neba na zemljo, da bodo pokončani vsi hudobneži in bo Moja svetloba svetila vsepovsod.

13 Jaz, Jehova, Bog od vekomaj, Resnični in Zvesti do zadnjega opomi­na. Amen.

14 Tebi, ki si to slabo zapisal, velja to najprej, nato pa vsem ostalim. Amen. To govori Prvi in Zadnji. Amen.

2. Poglavje

Gospodove zapovedi ljudem         
16. marca 1840

Tako mi je govoril Gospod in v meni za vsakogar; in to je resnično, zvesto in zanesljivo:

1 Ti si sodomski Lot; toda pazi, da se ne zadušiš v nečistovanju in bo dediščina vlačuge tvoj delež; kajti ti si kot nihče pred teboj in za teboj. Ti si kot človek popolnoma mesen in služiš njegovemu poželenju, kot duh pa si povsem svoboden z odprtimi očmi in ušesi. Svoje telo mažeš z bla­tom, nad tvojim duhom pa se izlivajo tokovi svetlobe; tvoje telo se hrani skupaj s svinjami, medtem ko tvoj duh obdaja tisoč angelov. Svoje ze­meljsko srce si napolnil z gnojem in blatom, Jaz pa sem si v srcu tvojega duha pripravil bivališče. Zabavaš se z vlačugami, medtem ko ti Jaz govo­rim kot brat bratu; smrdiš kot mlakuža, tvoj duh pa vdihava dehteče vo­njave najvišjih nebes; ti si gnusoba, tvoje oko pa sije svetleje kot sonca. Zato očisti svoje meso in postani eno z Menoj, da bom Jaz postal eno s teboj!

2 Povej materam: svojih hčera naj ne vzgajajo v strahu pred moškimi in pred svetom - kajti človek je v skušnjavi slepo pokoren tistemu, ki se ga boji, ta pa bo zlahka postal zmagovalec -, naj jih raje vzgajajo v strahu in ljubezni do Mene, da bom Jaz postal zmagovalec, da bodo zaničevale svet in radostno uživale v Moji brezmejni ljubezni. Naj jih ne vodijo na javna mesta, da bi našle moža, marveč k Meni, k Meni naj jih pripeljejo, in povem ti: niti eno njihovih hrepenenj ne bo ostalo brez blagoslova in ne­izpolnjeno; kajti Jaz sem bogat Bog, ki ima vsega v neskončnem preobi­lju, in lahko vse daje in bo tudi dajal v največjem izobilju.

3 Reveži naj ne beračijo pred vrati bogatašev, kjer bodo doživeli usodo pritepenih psov in se bo njihovo srce napolnilo z žalostjo in grenkobo, ­marveč naj s trdnim zaupanjem pridejo k Meni, in Jaz jih bom vse poživil. Lačnega bom nasitil, žejnega napojil, nagega oblekel, bolnega ozdravil; hromi bo skakal kakor jelen, gobavi bo očiščen, slepi bo videl, gluhi slišal in slabotnega bom naredil krepkejšega od leva; strahopetec bo postal po­gumnejši od žrebička in starec bo našel mir. Revež je Moj najbližji brat; Jaz skrbim zanj. Zato naj se ne pusti oskruniti psom; kajti bogataši tega sveta so Satanovi bratje in hudičevi otroci pekla.

4 Mojim prijateljem in prijateljicam povej: naj Mojih služabnikov in hlapcev ne ljubijo bolj kot Mene! Svojega zveličanja naj ne polagajo toli­ko v njihove, marveč v Moje roke in se Mi povsem zaupajo. Kajti služab­nik mora ravnati strogo po zapovedi, če noče biti spoznan za nevrednega;edino zakonodajalec je nad zakonom in tudi lahko nadenj postavi kogar hoče. Dokler pa so pod jarmom, bodo sojeni; kdor pa pride k Meni, tega lahko Jaz oprostim sodbe.

5 Moja Cerkev na zemlji je očiščevalna kopel; kdor se je umil, naj pride k Meni, da ga osušim s toploto Svoje ljubezni in ga obdržimo. Kdor pa je zadovoljen s čofotanjem in namakanjem, temu se godi tako kot mlinskim kolesom, ki so stalno v vodi.

6 Če se je kdo resnično spokoril, naj pride k Meni, da ga sprejmem kot izgubljenega sina in ga ohranim v Svoji moči. Kajti hlapec lahko svetuje, jaz pa lahko storim; služabnik lahko poučuje, odrešenje pa je samo Moje delo: hlapec lahko moli, toda samo Jaz lahko blagoslavljam. Moj služab­nik mora pravično soditi; toda pravico milosti ima samo Gospod. Zato naj ob služabnikih in hlapcih ne pozabijo Gospoda!

7 To jim povej zvesto od besede do besede, povsem brez strahu; če ho­češ ljubiti Mene, se ne smeš bati sveta, - kajti Jaz sem več kot ves svet.

8 Jaz sem za svet prav majhen junak, ki nič ne velja. Učenjaki Me gledajo komaj še čez ramo in Me komaj še priznavajo za poštenjaka. Nekate­ri pa so Me že povsem odslovili; za te torej sploh ne obstajam več. Neka­teri Mi še priznavajo kakšno Božjo potezo, vendar le za trenutek; potem pa se dajo poučiti posvetnim modrijanom. Sramotno Me odslovijo in veljam le še za Boga starih žensk. Nekateri Moji vzvišeni služabniki in hlapci Me uporabljajo samo še kot javni uradni pečat in kot zunanji božanski okvir svojega popolnega nesmisla ter svoje grobe, mračne neumnosti in norosti. Nekateri pa Me sicer še pustijo tičati v Mojem božanstvu; toda zato moram dovoliti, da za svoje časne koristi naredijo iz Mene kar hoče­jo in sicer, kar je najhuje: biti moram goli nesmisel! Ljubezen in usmilje­nje smem imeti samo tako dolgo, dokler je njim všeč; potem pa moram postati neizprosnejši od kamna in se moram pustiti preoblikovati v najsra­motnejšega tirana! Skakati moram od enega sodnega stola do drugega in izrekati obsodbo za obsodbo; Moja ljubezen mora torej trajati samo časno, Moja tiranija in z njo povezana najstrožja sodniška služba pa večno! O neznanski norci! Moja brezmejna potrpežljivost, krotkost, ponižnost in večna ljubezen do Mojih stvaritev njihovi sebičnosti seveda ni niti malo pogodu; toda kmalu jim bodo prekrižani vsi računi! Te imam že pred Se­boj, in mera njihovih dejanj je skoraj polna, in plačilo jih čaka.

9 Za tistega, ki Me ne pozna kakšen sem in kdo sem, bi bilo bolje, da o meni sploh ne bi nič vedel, - tedaj bi ga namreč še lahko oživel tam v kraljestvu duhov; tako pa so nesprejemljivi za Mojo pomoč, kajti s tem, da Me v sebi uničijo in tako tudi ubijejo, ubijejo življenje v sebi in posta­nejo mladike, ločene od vinske trte.

10 To pa zdaj povem: Jaz sem edini, večni Bog v Svoji troedini naravi kot Oče po božanstvu, kot Sin po popolni človeškosti, in kot Duh po vsem življenju, delovanju in spoznanju. Jaz sem od vekomaj Ljubezen in Re­snica sama. Nikoli nisem od nikogar nič sprejel. Vse, kar je, je od Mene, in kdor nekaj ima, ima to od Mene. Kako sem potem tiran in krut sodnik s pogubnimi obsodbami?! - O vi norci! Jaz vas ljubim, vi pa Me zaničujete. Jaz sem vaš Oče; vi pa Me delate rablja. Kjer Jaz blagoslavljam, tam vi preklinjate; kjer Jaz gradim, tam vi podirate; kar Jaz zravnam, vi upogne­te; kjer Jaz sejem, tja vi napeljujete uničevalne poplave; v vsem Mi nasprotujete. Ko bi bil Jaz takšen, kot pravite vi, da sem, - resnično, povem vam, Zemlje že dolgo ne bi bilo več, da, celo nikoli ne bi bila ustvarjena! Ker pa sem, kakršen sem, je vse, kakor je bilo in kakor zmeraj bo; in tudi vi boste takšni kot hočete biti, brez moje obsodbe, - kajti kar boste iz sebe naredili, to boste. Iz tistih pa, ki Me sprejemajo takšnega, kot sem, in Me ljubijo tako, kot jih ljubim Jaz, bom naredil, kar hočejo, da bosta njihova svoboda in veselje popolna na veke.

11 Mojim služabnikom in hlapcem povej: Moje službe niso menjalni­ške in prekupčevalske! Kajti kdor Mi služi zaradi denarja, Mi ne služi iz ljubezni; kdor Mi pa ne služi iz ljubezni, Mi je njegova služba tuja, in Jaz mu bom povsem tuj, saj Mi ne služi iz ljubezni; z njim sem že obračuna!. Kako pa je zvest tisti hlapec, ki brez pooblastila, kakor tat, proda Gospo­dove zaklade za sramotno ceno?! – Iškariot  Me je prodal vsaj za trideset srebrnikov, ne da bi vnaprej vedel, kaj se bo z Menoj zgodilo; bil je za­slepljen in se je izgubil. - Zdaj pa Me kot že mučenega, ubitega in vnovič vstalega spet vsako minuto prodajate za najsramotnejšo ceno. O vi naj­gnusnejši tatovi, vi morilci, le s čim naj vas primerjam? Vi zmajevi otroci, vi gadja zalega, vi kačji zarod! Tako Mi služite, takšne vas moram najti?! Saj sem po Svojem ljubem Pavlu vendar govoril, da naj tisti, ki služi oltar­ju, tudi živi od oltarja, toda samo iz del ljubezni, ki povzroča vse dobro; vi pa nimate dejanj ljubezni, - zato ste roparji in tatovi in zahrbtni morilci evangelija in resnice. Ali veste: Kakršno delo, takšno plačilo! Ljubezni se ne da kupiti za denar, ljubezen se prejme samo za ljubezen. Jaz sem Lju­bezen sama in Me nikoli ne morete dobiti za kakšno drugo ceno kot samo za ljubezen. Z ljubeznijo sem vas vse odkupil; zato jo od vas vseh spet zahtevam. Kdor Mi torej hoče služiti, naj Mi služi v ljubezni, v kateri sem zanj umrl na križu; in kdor hoče priti k Meni, naj pride k Meni v ljubezni, ki je na križu krvavela zanj.

12 Svetnim uradnikom in svetni gosposki brez strahu povej, da njihove službe niso višje kot službe Mojega kraljestva. Vsako službo pa, ki je zoper Mojo, bom v kratkem uničil; gorje njenim služabnikom! Kajti Jaz sem Najvišji; Moja postava je večna tako kot Jaz, in bo ostala večno kot Jaz. Na molje, ki hočejo glodati Mojo postavo in iz svojega blata spet narediti zakone, da bi uničili Mojo postavo, se bo ta sesula kot težko bre­me ter jih uničila, kot da jih nikoli ni bilo. Vsakemu, ki se pregreši proti Mojim zapovedim, lahko odpustim, če se poboljša, uvidi in obžaluje svo­jo napako, se potem obrne k Meni in ostane v Meni in Jaz v njem; toda tistega, ki hoče spodkopati Moj zakon, bo ta zadušil, in odtlej ga nikoli več ne bo. Vsi posvetni zakoni spodkopavajo Mojo zapoved, če jih niso iz Moje ljubezni dali možje, ki jih je poučil Moj Duh. Gorje tiranom, gorje despotom, ki vladajo zaradi prestola in oblasti in ugleda; kajti do njihove­ga časa manjka samo še eno, in izkusili bodo oblast slabotnih! Zemlja je Moja in polje je Moje; to govori Resnični, večni Bog ljubezni in modro­sti, in oznanja to neumnežu za modrijane.

Amen. Jaz, Jehova, amen.

3 Poglavje                         

Gospod kot Oče Svojih otrok    
20. marca 1840

Tako mi je v meni govoril Gospod in za vsakogar, in to je resnično, zvesto in zanesljivo:

1 Jaz sem dober gospodar; niti drobtinica se ne bo izgubila. Kdor naloži svoje bogastvo pri Meni, temu bo prinašalo visoke obresti in ostal bo vknji­žen v Mojem srcu, in obresti bodo rasle na vekov veke. Ozri se kvišku, ti norec, in poglej zvezdnato nebo! Kdo je že kdaj preštel sonca, katerih število je neskončno, in vse zemlje, ki sem jih ustvaril ob vsakem na tisoče?! In povem ti, Jaz, ki sem resničen in zvest v vsaki Svoji besedi: Za en novčič dam zemljo in za požirek sveže vode sonce. Resnično, povem ti: Najneznatnejše dejanje ljubezni do bližnjega bo neznansko, neizrekljivo poplačano!

2 Vprašuješ Me, ali so povsod ljudje kot tu na zemlji, na kateri prebivaš, in povem ti: Da, povsod so ljudje, ki izhajajo iz Mojega drobovja in Me spoznavajo po njem; in takšni, ki izhajajo iz Mojih rok in Me spoznavajo po Mojih rokah; in takšni, ki izhajajo iz Mojih nog in Me spoznavajo po Mojih nogah; in takšni, ki izhajajo iz Moje glave in Me spoznavajo po Moji glavi; in takšni, ki izhajajo iz Mojih las in Me spoznavajo po Mojih laseh; in takšni, ki izhajajo iz Mojih ledij in Me spoznavajo po Mojih ledjih; in sploh vsi, ki izhajajo iz vsakega posameznega dela Mojega tele­sa in Me po njem spoznavajo. In njihovo življenje in njihova blaženost ustreza delu, iz katerega so izšli, in vsi so Moja bitja, ki so mi ljuba; kajti Jaz sem Ljubezen in sem vsepovsod ljubezen sama.

3 Toda ljudi te zemlje sem priklical iz središča Svojega srca in jih ustva­ril po Svoji podobi, da ne bi bili samo Moje stvari, marveč Moji ljubljeni otroci, ki naj Me ne spoznavajo kot Boga in Stvarnika, marveč samo kot svojega dobrega Očeta, ki jih bo po kratki preizkušnji spet vzel k Sebi, da bodo imeli tam vse, kar ima On sam, in bodo večno prebivali pri Njem in z njim vladali in sodili vesolje. Toda glej, vsa Moja ustvarjena bitja Me kot svojega Stvarnika ljubijo v hvaležnem veselju svojega obstajanja; Moji otroci pa ne marajo svojega Očeta in zaničujejo Njegovo ljubezen!

4 Glej, žalosten sem, ko vidim, kako vsako uro tisoči in tisočkrat tisoči venejo in umirajo! O, ko bi jim le lahko pomagal! Ali ni žalostno,ko vsemogočni ne more pomagati?!

5 Že spet Me sprašuješ, kako je to mogoče? O da, povem ti, da je zelo mogoče! Glej, vsa Moja bitja so odvisna od Moje oblasti, toda Moji otroci so vezani na Mojo ljubezen! - Moja oblast ukaže in se zgodi; toda Moja ljubezen samo želi in v vsej krotkosti ukazuje svobodnim otrokom, svobodni otroci pa si zamašijo svoja ušesa in nočejo gledati obličja svojega Očeta. Zato ker so svobodni kot sem svoboden Jaz, jim ne morem poma­gati, če sami nočejo. Kajti Moja oblast presega vse; toda Moja volja je podložna Mojim otrokom. To pa naj si vsak zapiše za uho: Jaz sem vaš Oče, sem pa tudi vaš Bog, in razen Mene ni nikogar več. Me hočete kot Očeta - ali kot Boga? - Vaša dejanja Mi bodo dala odločilen odgovor.

6 Zapomnite si torej: Ljubezen prebiva samo v Očetu in se imenuje Sin. Kdor jo zaničuje, bo zapadel mogočnemu Božanstvu in bo za večno oro­pan svoje svobode, in smrt bo njegov delež; kajti Božanstvo prebiva tudi v peklu, toda Oče prebiva samo v nebesih. Bog sodi vse po Svoji oblasti; toda milost in večno življenje je samo v Očetu in se imenuje Sin. Božan­stvo ubija vse; toda Sin ali Ljubezen v Meni ima življenje, daje življenje in oživlja.

7 Vse to govori dobri Gospodar in skrbni Oče vsem Svojim otrokom, da bi se poboljšali in nekoč prevzeli dediščino, ki sem jim jo od vekomaj tako skrbno pripravil in ohranil.

8 Svojim prijateljem in bratom pa povej v vsej ljubezni: Jaz, njihov ljubeči Oče, sem že razprostrl obe Svoji roki, da bi jih vse skupaj zmeraj, zmeraj, pritisnil na Svoje srce. Nikar naj se ne odvrnejo več od Mene, marveč naj nepremično gledajo v Moje obličje, in Moje oko jim bo pove­dalo, celo glasno jim bo oznanilo, kako zelo jih ljubim, in kako iskreno jim hočem dobro.

9 Povej jim: Njihove grehe sem zbrisal izpred Svojih oči in jih opral, da so beli kot sneg; zdaj ni nobene ovire več. Nočem jim več biti nevidni Oče; zmeraj naj Me gledajo in se z Menoj igrajo in šalijo ter se veselijo; vse svoje skrbi naj preložijo Name.

10 O, s kakšnim veseljem bom vnaprej skrbel zanje! O, kaj so vse rado­sti in blaženosti Mojih nebes Zame, Očeta, v primerjavi s tem, da Me Moji ljubljeni otroci ljubijo kot edinega, resničnega Očeta!

11 Glej, vse blaženosti dam za to edino, ki sem jo namenil samo Zase,in zato naj Moji otroci tudi nikogar razen Mene, Mene Edinega, imenuje­jo za svojega očeta; kajti to tudi sem in sem z vso pravico, in nihče Mi je ne more vzeti, ker sem Jaz Edini in razen Mene ni nobenega več.

12 Glej, vse (to pomeni: tvoje prijatelje in brate ti bom naštel po ime­nu: H L V T S S A A S S 1) Vsi naj sprejmejo Moj očetovski pozdrav, in če hočejo, se jim bodo še danes odprla nebeška vrata, ki so oči njihovega duha, in Jaz bom še danes prebival v njihovih srcih. Toda eno naj še vztrajno delajo, namreč, svoje meso naj do čistega umijejo v vodnjaku, v katerem je živa voda, in vzamejo naj palico, ki je do polovice črna in do polovice bela; prelomijo naj jo na pol in črni del vržejo svetu pod noge, belega pa držijo zase v znamenje, da so za zmeraj prelomili s svetom in z njegovim mesom.

13 To pa pomeni, da morajo resno iti vase, se povsem spoznati in potem  srcu zvesto in resnično priznati svoje napake, ki so jih odkrili. Jaz bom očistil nesnago iz njihovih src in jih napolnil z ognjem Svoje Božje-očetovske ljubezni. In tako očiščeni naj se potem pokažejo duhovniku v spo­vedi in po njem; in potem bom prišel Jaz in bom pri oltarju z njimi obhajal veselo gostijo.

14 Povej jim še, naj se nikar ne spotikajo v Cerkvi in nad Cerkvijo; kajti vsako jed, ki jo priporočam, očistim za tistega, ki jo hoče uživati v duhu in resnici, in potem jo naj uživa brez skrbi. Kar dam Svojim otrokom, je čisto in na zunaj ne bo oskrunjeno za tiste, ki so prejeli Moj blagoslov. Tempelj bom blagoslovil, in kraj, kjer se bodo nahajali, bo svet; kajti Jaz, njihov sveti Oče, bom sredi med njimi tam, kamor bodo šli, in noben las se jim ne bo skrivil.

15 Vendar pa jim povej povsem jasno in zanesljivo: Moja ljubezen jih čaka in Svojih rok ne bom sklenil prej, dokler ne bodo vsi počivali v Mo­jem naročju, kjer bodo svojega ljubečega, svetega Očeta gledali iz obličja v obličje in njihovega veselja ne bo nikoli konec. Amen!

16 Povej vsem, ki Me iščejo, da sem zmeraj doma, nikoli ne odhajam, in da nisem določil samo nekaterih ur ali dob, ko lahko pridejo k Meni, tako kot k zemeljskim kraljem in posvetnim velikašem. Torej ne samo na sabat ali ob praznikih, marveč vsako minuto mi je prijetno ljubeče srce, in celo ponoči nisem še nikoli pred nikomer zaprl vrat; kadar koli boste torej potrkali, bom rekel 'Naprej!'.

17 Ti moraš in zdaj že moreš odkrito priznati, ali sem te kdaj prisilil v nekaj ob določenem času, ali ni bilo zmeraj prepuščeno tvoji svobodni volji, da si se napotil k Meni in Me vprašal o tem, kar si hotel vedeti, in ali sem ti kdaj ostal dolžan odgovor! In če si Me vprašal iz pekla, sem ti odgovoril; in če si bil na zemlji, sem govoril s teboj; in v nebesih sem govoril s teboj. Podnevi in ponoči je Moje uho zmeraj obrnjeno k tebi. Saj kar tu pišeš, pišeš samo, kadar imaš čas in si pripravljen, in Meni je zme­raj povsem prav, in dokler hočeš, in kolikor hočeš, in glej, Meni je prav! Zato jim povsem zvesto povej: Meni je popolnoma vseeno; kadar koli pride kdo k Meni, bo uslišan in sprejet!

18 Povej otrokom, naj se nikar ne norčujejo iz Mene, marveč naj to vzamejo zares! Povej jim da Jaz vseskozi nisem šaljivec niti ne poznam nobene šale; resno menim z vsemi, z velikimi in majhnimi, z mladimi in starimi, z moškimi in ženskami, Ne poznam nobenih izjem.

19 Kajti glej, stvari, ki so zanič, v trenutku uničim in izničim za večno; toda za Svoje otroke imam tudi obilico kazni, in nepokorneže bom kazno­val do zadnje kaplje njihove krvi, tedaj bodo vsaj zagotovo spoznal, da sem gospodar v hiši, če Me že nočejo spoznati kot ljubečega, svetega Očeta.

20 Gorje pa tistim, ki Moje očetovsko kaznovanje napačno razumejo ali napačno razlagajo! Povem še enkrat: Gorje jim! Te bo Oče zavrgel in potem se bodo srečali s svojim večno neizprosnim Bogom. To ti povem kot slabemu, lene mu hlapcu.

Amen. Jaz, Jehova, amen.                                                  

4 Poglavje

Prava Cerkev         
22. marca 1840

Tako mi je govoril Gospod, in v meni za vsakogar; in to je resnično, zvesto in zanesljivo:

1 Moja milost je bogat zaklad; kdor je bo deležen, ne bo nikoli trpel nobenega pomanjkanja, časno in večno. Zato naj se vsak prizadeva, da si jo čim hitreje prisvoji; kajti dajem jo vsakomur, ki jo le hoče.

2 Glej, če hočete odpuščanje svojih grehov, vam bodo odpuščeni, če se boste resnično spokorili po Jezusu, ki je Moja živa beseda in ljubezen v Meni. Vrata v nebesa so vam odprta, in če hočete priti tja, lahko vstopite in tam gledate obličje vašega svetega Očeta, ki sem Jaz, večni Bog Jeho­va.

3 To lahko storite s pomočjo žive besede, ki je Jezus Kristus ali večna ljubezen in modrost v Meni, od koder priteka vse dobro in resnično. Ljubezen vam je dana od samega začetka; kajti ona je vaše pravo življenje ­tako kot je to v Mojih stvaritvah moč, ki sicer tudi izhaja iz Moje ljubezni, vendar pa ni ljubezen sama, ker v njej ni svobode. Ta moč je zgolj delova­nje ljubezni, ki pa je tako rekoč brez življenja. - Zato je tudi vse, kar izhaja iz moči, pravzaprav le mrtva materija, katere življenje je zgolj na­videzno, - v resnici pa je smrt.                                                       

4 Zato, če kdo svojo ljubezen naveže na ta materialni svet, bo moč smrti zadušila njegovo ljubezen, in posledica je potem usoda materije ali smrt.

5 Kdor pa svojo ljubezen usmeri k Meni in jo naveže Name, poveže svojo ljubezen spet z ljubeznijo ali z življenjem vsega življenja; ta bo potem povsem oživelo

6 Zdaj pa glej: Ljubezen sama po sebi je slepa in temna in prav zato svobodna in neodvisna, - toda ravno zaradi tega tudi v veliki nevarnosti, da se izgubi in propade.

7 Zato dodajam ljubezni do Mene tudi primeren delež svetlobe, to pa je dar,ki se imenuje milost; z njo se naseljujem v vsakem človeku po meri njegove ljubezni.

8 Zato bom nadenj, ki ljubi in s tem v sebi oživlja Mojo postavo, ki je najvišja ljubezen, izlil potoke svetlobe, in njegovo oko bo predrlo zemljo in bo gledalo globine nebes.

9 Povej otrokom, in povej vsem, katere koli vere že so - katoliške, protestantske, judovske, turške, brahmanske ali pa so mračni pogani -, skrat­ka vsem naj bo povedano: Na zemlji je samo ena prava Cerkev, in to je ljubezen do Mene v Mojem Sinu, ki je Sveti Duh v vas in se vam razodeva po Moji živi Besedi, in ta Beseda je Sin, in Sin je Moja ljubezen, in je v meni, in Jaz Ga povsem prešinjam, in Midva sva eno, in tako sem Jaz v vas,in vaša duša, katere srce je Moje prebivališče, je edina prava Cerkev na zemlji. Edino v njej je večno življenje, in ona je edina zveličavna.

10 O Glej, Jaz sem Gospod nad vsem, kar je! Jaz sem Bog, večni in mogočni, in kot tak sem tudi vaš Oče, sveti in nadvse ljubeč. In vse to sem v Besedi; Beseda pa je v Sinu in je v Ljubezni, in Ljubezen je v postavi, in postava vam je dana. Če jo sprejemate in se po njej ravnate, ste jo sprejeli vase; tedaj bo v vas oživela in vas bo dvignila in osvobodila, in potem ne boste več pod postavo, marveč nad njo v milosti in svetlobi - vse to je Moja modrost.

11 In to je blaženost ali Božje kraljestvo v vas ali edina zveličavna Cer­kev na zemlji, in v nobeni drugi ni večnega življenja kot edino v tej.

12 Mar mislite, da stanujem v zidovih, ali v ceremoniji, ali v molitvi, ali  čaščenju? O ne, zelo se motite, kajti nikjer tam Me ni, - ampak edino tam kjer je ljubezen, tam sem tudi Jaz; kajti Jaz sam sem ljubezen ali življenje. Jaz vam dajem ljubezen in življenje in Se povezujem samo z ljubeznijo in življenjem, nikoli pa z materijo ali s smrtjo.                

13 Zato sem premagal smrt in Si podredil Božanstvo, da imam vso oblast nad vsem, kar je, in Moja ljubezen naj vlada večno in oživlja vse, kar ji je podrejeno.

14 Le kako lahko mislite, da vas pričakujem v smrti, ko sem vendar Življenje samo?! Zato pojdite najprej v pravo Cerkev, kjer je življenje, ­šele potem v mrtvo, da bo po vas oživela! 

1. To so začetnice nemških besed: H=Hölle (pekel), L=Leidenschaft (strast), V=Vernunft (pamet) & Verstand (razum), T=Talent (talent), S=Selbstsucht (samoljubje) & Schadenfreude (škodoželjnost), A=Anhänglishkeit (privrženost) & Antrieb (pobuda), S=Sinnlichkeit (čutnost) & Sittlichkeit (naravno).                                    

Jakob Lorber
Božje gospodarjenje